Matej Bogataj
-
9. 6. 2011 | Mladina 23 | Kultura | Knjiga
Robert Perišić: Naš človek na terenu
Naslov ima dvojen pomen; najprej se na medijsko-časopisnem terenu znajde pripovedovalec, ki je nekaj malega študiral ekonomijo in zato zasedel gospodarsko uredniško mesto v tedniku. Potem na teren, na iraško misijo, pošlje svojega sorodnika, ker zna ta arabsko in ker potrebujejo nekoga, ki bi v živo poročal z bojišč, bil kos poročevalskim nalogam, izvirno in ob boku velikim reportažnim imenom. No, pa ni.
-
2. 6. 2011 | Mladina 22 | Kultura | Knjiga
Charles Bukowski: Južno od juga: zgodbe o pokopanem življenju
Bukowskega smo včasih precej brali, najbrž ker je pisal o tem, kar nas je, ko smo bili gimnazijci, najbolj zanimalo, o seksu in alkoholu, in imel pri tem do vsega specifičen jebivetrski odnos, ki se nam je zdel frajerski. Potem so izbruhnili posnemovalci, čisto preveč proze je bilo o šankiranju in babah, ki jih šarmantni in gobčni odvlečejo izza šanka; Bukowskega je naenkrat preveč.
-
26. 5. 2011 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Christoph Ransmayr: Leteča gora
Gora, ki jo morajo z žeblji pribiti na tla, da se ne dvigne, z žeblji, kakor pravi domačinka molilnim zastavicam, da je ostri vetrovi ne ponesejo s sabo. Na to goro, o kateri je poročal kitajski vojaški pilot v svojem zadnjem sporočilu, da je najvišja na svetu, se odpravita Irca, brata, na skrivaj, ilegalno, mimo čuječnosti kitajskih oblasti, z nomadi z jaki, in vse skupaj ima prav himalajski razplet.
-
19. 5. 2011 | Mladina 20 | Kultura | Knjiga
Nostalgija, zbirka štirih različno dolgih zgodb, se začne tam, kjer se je končal Hotel Dobray, s spominom na soboško ulico, ki so ji po prebivalcih rekli Židovska, na kateri so zgradili bloke in tako izbrisali spomin na deportacijo. Dobimo potem zaradi pripovedne perspektive občutek, da je že tam, v otroškem spominu, skoraj izmodrenost, brezstrastnost, da se je Šarotarjev pripovedovalec že rodil zrel in...
-
12. 5. 2011 | Mladina 19 | Kultura | Knjiga
Nabor Karakaševih zgodb je iz dveh zbirk, iz naslovne Kino Lika in iz Eskimov (2007), in čeprav je med njima sedem let razlike, so zgodbe ubrane na isto temo; v prvi prevladujejo zagovedni liški kmetavzi na svojem, na zemlji in v štalah, na traktorjih in na nogometnih igriščih, v drugi so isti modeli v mestih in mestecih, pa ne brez nostalgije po 'zavičaju', po rojstnem kraju z vsemi ohranjenimi folklorizmi in...
-
5. 5. 2011 | Mladina 18 | Kultura | Knjiga
Matias Faldbakken: The Cocka Hola Company (Skandinavska mizantropija I)
Faldbakknov roman je izšel pod psevdonimom in je del trilogije Skandinavska mizantropija. Kar je pretiravanje, saj je njegova jedka kritika sicer res usmerjena proti družbeni klimi, ki jo ustvarjajo razni 'kulturni delavci' in mediji in dizajnerji, vsi, ki se ukvarjajo z estetizacijo realnosti, idealom večine historičnih avantgardnih gibanj, vendar je v takšne klimatske projekte vedno vključena tudi samokritika,...
-
21. 4. 2011 | Mladina 16 | Kultura | Knjiga
Predin že v svojem prvencu Na zeleno vejo z montažo izsekov gradi zgodbo o zagatah odraščajnikov v štajerski prestolnici v času tranzicije. Ležerno se sprehaja skozi spomine, ki jih osmišlja zapisovalski zdaj, zapis je zgoščen okoli družine pripovedovalca, ki jo najbolj zanima, kako priti do denarja. Kako priti na zeleno vejo. Zaradi tematike in fingirano nevedne pripovedne pozicije, zaradi posebnega lotevanja...
-
14. 4. 2011 | Mladina 15 | Kultura | Knjiga
J. M. G. Le Clezio: Napev o lakoti
Le Clézia imamo sicer za svetovljana, odraščal je na Mavriciju in je sploh multikulturen avtor, po tematiki in po dogajalnih krajih. Vendar je rojen v Nici in tja njegova odraščajnica oziroma mlada ženska Ethel v romanu - navdihnjena z usodo njegove matere in njene družine med drugo vojno - pobegne iz Pariza, kjer se že dogajajo množične deportacije Judov.
-
7. 4. 2011 | Mladina 14 | Kultura | Knjiga
Niccolò Ammaniti: Kakor bog ukazuje
Rino, plečat in še pa še močen skin, ki ima čez hrbet vtetovirano svastiko in mu je blazno všeč začutiti, kako se ga vsi bojijo, porine že na prvi strani svojemu trinajstletnemu sinu v roke pištolo, da gre ustrelit psa, ki v praznem skladišču daleč čez polja nabija in mu ne da, glavobolnemu, spati; tamalo pištolo, nekje ima še skrajšanega magnuma.
-
31. 3. 2011 | Mladina 13 | Kultura | Knjiga
Dogajalni prostor te proze je globalen, čeprav je njegov centripetalni vrtinec Slovenija, izpisana v prav domačijskih detajlih; od Kambodže, kjer par, zdravnica in reportažni novinar, posvoji siroto in ga potem dodobra nažganega vidimo (že) pred službo, do Moldavijke, ki po neprostovoljnih prostitucijskih etapah pristane na Kozjanskem, finske punce z berlinske alterscene, ki se zaljubi v poeteso iz Ljubljane.
-
24. 3. 2011 | Mladina 12 | Kultura | Knjiga
Jens Petersen: Gospodinjska pomočnica
Zgodbica je preprosta in spominja na italijanske mehke porniče iz sedemdesetih let, ko je v za mater osiromašeno družino prišla služkinja tipa Laura Antonelli ali Ornella Muti in sta se potem oče in sin slinila okoli nje, jo zasledovala in kukala v kopalnico, vzpostavljala fetišističen odnos do njenih predmetov.
-
17. 3. 2011 | Mladina 11 | Kultura | Knjiga
Geoff Dyer: Joga za ljudi, ki se jim je ne da početi
Dyer nekje pravi, da je sam vremensko čudo, kamorkoli pride, dežuje, pada barometer. Trditev kolega, da je »zunaj dežuje« eden bolj butastih literarnih stavkov, se mu zato zdi netočna; njemu namreč pogosto dežuje tudi znotraj. Iz oči na krožnik z jajci po prežurani noči; odvečnost in depresije, brezsmiselnost potovanja, skoraj prisila, ki je finančna, in kompulzivnost, nezmožnost vztrajati na enem...
-
10. 3. 2011 | Mladina 10 | Kultura | Knjiga
Ko prihaja v Bangalore kitajski premier, se lokalni biznismen odloči, da mu bo napisal pismo. Pojasnil tisto, kar mu bodo uradni gostitelji zamolčali o Indiji, o šolah, v katerih otroci nimajo uniform, ker jih je učitelj zapil, kjer nimajo subvencioniranega obroka, ker se je zgodilo isto, kjer ljudje drago plačujejo, da se znebijo svojih hčera, kjer lokalni mogotci pobirajo del od rikšarjev, ribičev, vseh; kar...
-
Andreï Makine: Življenje neznanega moškega
Makine, ki se je rodil v Sibiriji, je doktoriral iz francoščine, emigriral v Francijo, skoraj zaklošaril, pisal in uspel s Francoskim testamentom, vendar šele, ko se je založnikom predstavljal kot prevajalec romana iz ruščine. Nejasno avtobiografska zgodba o francoščini kot drugi oziroma edini domovini, ki nadomesti in prikrije šikaniranje med odraščanjem, je vžgala šele, ko jo je plasiral kot avtentično, in temu...
-
Mihajlo Pantić: Če je to ljubezen
Nabor in izbor kratkih zgodb srednjeletnega srbskega prozaista je opravil kar avtor, iz treh zbirk, vse pa so ubrane na zagate prebivalcev Novega Beograda, mejašev na tisti tanki meji proti Zemunu, poseljevalcev naselja, omejenega z Donavo, ki taoistično spremenljiva in brezbrižna kot bog teče in z odtenki odmerja čas.
-
Italijanskega pripovednika Baricca najbolj poznamo po njegovem romanu Svila, ki je po uspehu pri publiki doživel prav mastno parodijo Ščetina, zaradi jezikovne podobnosti med obema besedama v italijanščini.
-
Vladimir P. Štefanec: Odličen dan za atentat
Roman kompozicijsko okretno preplete pet usod, ki se zavozlajo okoli predsednikovega obiska v manjšem mestu, na trgu in okoli njega, kjer se pripravlja atentat in je potem tudi streljanje in mrtvi sploh; atentat, ki naj podkrepi sporočilo o brezpravju v družbi, o razmerju med vladajočimi in vladanimi, opozori na eklatantne svinjarije pri distribuciji moči in razkrije zakone kot mehanizem, ki ni za vse enak, tako...
-
Margaret Atwood: Slepi morilec
»V starih časih so se težave obdržale v družini, ki je še vedno najboljši prostor zanje, saj ne da bi sploh kje bil dober prostor za težave,« pravi ostarela dama, z eno nogo že onstran, cinična, tečnobna zaradi nepokorščine telesa, samovolje udov, smradu in odtekanja sline. Pred nami dela končni obračun.
-
Klofuta je roman o razširjeni družini grških emigrantov v Avstraliji, ki se redno srečujejo in je za starejše žlahta najvišja vrednota in mediteranska hrana čez vse. Na eni takšnih veselic vzdražen možak klofne tujega pamža in se vse skupaj sproži; dileme rod ali nova etika, nepopravljiv zločin ali spodrsljaj, žena podaljšek moža ali entiteta, vidimo, kaj potegne za sabo zavezništvo s prijateljico nasproti...
-
Vprašajo poštarja iz vica, ali mu ni nič dolgčas, enaka pisma istim ljudem vsak dan. Sploh ne, reče, saj vsak dan zamenjamo datum na žigu. Mazzinijeva Nemška loterija je takšen čez polovico obsega razširjen vic.
-
Alexander Frater: Na lovu za monsunom: sodobno romanje po Indiji
Fratrovo romanje poteka na več ravneh. Gre za skoraj rekapitulacijo, ko odkrijejo, da si je na enem od potovanj poškodoval hrbtenico, in mu toplo odsvetujejo vsakršne vibracije; ker zadeva še vedno visi nad njim in se lahko aktivira sama od sebe, hoče zaživeti (še bolj) zares. Se spomni otroštva iz Melanezije, kjer je njegov oče zdravnikoval, slike, ki prikazuje Čerapundži, najbolj moker kraj na svetu, pa svojih...
-
Zuvdija Hodžić: Davidova zvezda
Težko bi rekli, kaj povezuje po času in prostoru razmetane fragmente romana črnogorskega pripovednika; prostor sega od Balkana do Bagdada, dogajanje od brodolomov do legend, zgodb o verskem konvertitstvu, junaštvu in čudežih svetih ljudi.
-
22. 12. 2010 | Mladina 51 | Kultura | Knjiga
V Bowlesovem romanu Zavetje neba se mlada ženska, potem ko umre partner, izgubi v vrvežu Orienta, mislimo si, da bo poniknila v enem od haremov ali eni od javnih hiš, da sta njena belska provenienca in s tem skoraj apriorno nadrejen položaj porušena, da, čeprav v barvi kolonizatorjev in prinašalcev 'omike', pristaja na dražljivost drugega, neznanega. Da sledi klicu daljnih svetov, do izbrisa.
-
16. 12. 2010 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Salman Rushdie: Tla pod njenimi nogami
Rushdie je velik pripovednik, Otroci polnoči, Mavrov poslednji vzdih in Klovn Šalimar so temeljni sodobni romani zaradi izrazitega mešanja ravni, nosilne zgodbe, esejizma, politične analize, angažmaja in provokacije; zato fatva po Satanskih stihih. Hkrati so v njih uporabljene orientalne pripovedne strategije, vložene zgodbe, kar je blizu žanrskemu eklekticizmu, mešanju banalnega in vzvišenega.
-
9. 12. 2010 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga
Paul Torday: Muharjenje v Jemnu
Ker je na predlog nesposobnega in prenapetega PR-a premieru VŠEČ zamisel o fotografiji, na kateri bi z ujetim lososom v roki in ribiško palico v drugi stal med šejki v začasno narasli, sicer pa presušeni strugi v Jemnu, prek vzvodov tipa ministrstvo za zunanje zadeve in Commonwealth ali agencija za odličnost v ribištvu in ministrstvo za okolje, hrano in podeželje podpre jemensko zasebno iniciativo, da bi vsaj za...
-
2. 12. 2010 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Veit Heinichen: Spokoj močnejšega
Heinichen živi v Trstu, po njegovih romanih o komisarju Proteu Laurentiju so posneli uspešne filme in nanizanko, piše na zavihku. Nas že zaradi bližine zanima bolj kot druge kriminalke, predvsem zaradi preverljivosti in primerjave obeh Trstov, tega, opisanega z vidika nemščine, in tistega, bolj slovenskega in skoraj domačijskega, če ne domačega, kakršnega poznamo iz kriminalneg...
-
25. 11. 2010 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Dahla poznamo bolj kot pisca mladinske literature, tudi zaradi izredne živahnosti in prepričljivosti njegovih likov, takšne, da jim je omogočila opazen preboj v film, izmislil si je recimo Gremline, in gledališča; tudi pri nas ga precej igrajo, Čarovnice in Matildo in dobrodušne velikane in Gravža.
-
18. 11. 2010 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Pascal Mercier: Nočni vlak v Lizbono
Klasični filolog, zgled zanesljivosti in predvidljivosti, celo tiste rutiniranosti, ki že meji na dolgočasnost, in mu zato dijaki pravijo Mundus oziroma Papirus, nomen est omen, možak, ki se med predavanji nikoli ne zmoti, no, enkrat, na veliko začudenje vseh in svoje lastno, zapusti razred. Odide in iztiri iz rutine po naključnem srečanju z žensko, ki odvrže v reko pismo in potem na njegovo presenečeno čelo...
-
11. 11. 2010 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Kehlmann, razvpiti in popularni avtor Izmere sveta o dveh naravoslovnih genijih in čudakarjih, Gaussu in von Humboldtu, se je tokrat odločil splesti interpretacijsko mrežo in potem z drobnimi dražljivimi vabami, korespondencami in prešitji mami bralca v skrivnosten prazen interpretacijski prostor, kjer se ta sooči z (vsem drugim provizoričnim) nadrejenim pripovedovalcem, s kvazirealnostjo junakov, s fragilnostjo...
-
4. 11. 2010 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Morrisonova je v nam poznanem delu svojega opusa usmerjena v popisovanje medrasnih odnosov, pretežno iz ženske perspektive, pa tudi z zgodovinske razdalje, ki omogoča jasnejše odkrivanje izvornega zla, sužnjelastništva iz časov konstituiranja Združenih držav kot nečesa, kar generira antagonizme. Je glasna, izpostavljena in odločna zagovornica odprave razlik, s svojimi deli in morda še bolj z nastopi v popularnih...
