Staš Zgonik
-
13. 9. 2013 | Mladina 37 | Družba
V Sloveniji je za zdaj približno sto polnilnih mest za električna vozila. Več kot je na slovenskih cestah električnih vozil. Ta teden smo uradno dobili tudi prvo vodikovo polnilnico.
-
30. 8. 2013 | Mladina 35 | Družba
Dr. Borut Bohanec: »Papir za evrske bankovce je izdelan iz gensko spremenjenega bombaža«
Dr. Bohanec ima zelo nehvaležno nalogo. V državi, v kateri je odnos javnosti in s tem tudi politike do gensko spremenjenih organizmov zastrašujoče prestrašen, mora v položaju, ki bi ga skoraj lahko opisali kot »sam proti vsem«, zagovarjati drugačno stališče, stališče znanosti. Kakor da to ne bi bilo dovolj za draženje radikalnejših delov civilne družbe, pa redko pozabi dodati tudi, da je ekološko pridelana hrana draga neumnost. A ker je predstojnik Katedre za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin na Biotehniški fakulteti, o problematiki zagotovo ve nekajkrat več od večine ljudi, ki širijo katastrofične vizije gensko spremenjene prihodnosti.
-
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Družba
Boštjan ’Boki’ Nachbar je eden najboljših slovenskih košarkarjev in eden stebrov slovenske reprezentance, ki bo čez manj kot dva tedna začela pohod proti tako želeni medalji na evropskem prvenstvu. Pri 33 letih je eden tistih, za katere je to zadnja priložnost za reprezentančni uspeh.
V tujino je odšel z 20 leti in se uveljavil pri klubu Bennetton iz Trevisa. Že pri 22 letih je odšel v ligo NBA. Kot 15. po vrsti ga je na naboru izbral Houston, kar je še vedno najvišja slovenska uvrstitev na »draftu«. Po šestih letih igranja v ZDA ga je premamila večdesetmilijonska ponudba iz Rusije. A se je pravljica hitro sprevrgla v »sranje«, kot pravi sam. Trajalo je nekaj let, da se je izkopal iz njega. Šele v minuli sezoni se mu je uspelo pobrati. V Nemčiji je končno spet odigral uspešno sezono brez poškodb ali drugih težav. Nagrada za to je prišla nedavno, saj je podpisal dveletno pogodbo z evropskim velikanom Barcelono. -
23. 8. 2013 | Mladina 34 | Svet
Rusija je, kar se tiče odnosa do homoseksualnosti, razmeroma zgledna država. Navsezadnje je tam homoseksualnost dekriminalizirana že od leta 1993. In tudi junija sprejeti zakon, ki prepoveduje promocijo »netradicionalnih spolnih praks«, je namenjen zgolj varovanju še ne do konca razvite psihe mladostnikov. Vsaj tako trdi ruski minister za šport Vitalij Mutko: »Želimo jih obvarovati pred pijanostjo, drogami in netradicionalnimi spolnimi odnosi.« Zahodni mediji so po njegovem zadevo po nepotrebnem napihnili.
-
16. 8. 2013 | Mladina 33 | Politika
Že samo za to, da je po kalvariji, ki so jo doživeli načrtovane vetrne elektrarne na Volovji rebri in projekt vetrnega parka na Griškem polju pri Senožečah, še kdo pripravljen razmišljati o postavitvi novih vetrnih elektrarn v Sloveniji, je treba veliko poguma. Toliko več, če govorimo o vetrnem parku z do 40 vetrnicami. In še zlasti, če vemo, da ima tudi ta projekt že zgodovino birokratskih zapletov. Idejni oče projekta je Anton Korošec, ki se je v slovensko zgodovino zapisal kot zaslužen za to, da je bila pri nas postavljena prva vetrna elektrarna na Griškem polju, prav tako v bližini Senožeč.
-
9. 8. 2013 | Mladina 32 | Družba
Dr. Ivan Šprajc: »Arheologi nismo taki kot Indiana Jones. Indiana Jones je tak kot mi.«
Malo je civilizacij, okoli katerih bi se spletlo toliko mitov, kot se jih je spletlo okoli Majev. Še manj pa je Slovencev, ki bi o Majih vedeli tako veliko kot dr. Ivan Šprajc, predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU. Njegova mezoameriška zgodba, ki se je začela s študentsko izmenjavo ter se nadaljevala z magisterijem in nato še doktoratom na Mehiški nacionalni univerzi, se danes nadaljuje v obliki pregledovanja velikega območja v notranjosti mehiškega polotoka Jukatan, kjer s svojo ekipo že več sezon zapored išče zapuščena majevska mesta. Letos je odkril največje doslej.
-
9. 8. 2013 | Mladina 32 | Družba
Nekoliko suho in brez okusa, a zelo podobno navadni pleskavici. Tako je prav poseben hamburger, ki so ga postregli v ponedeljek v Londonu, opisal eden od izbrancev, ki jim ga je bilo omogočeno poizkusiti. Meso v tej goveji pleskavici, postreženi v oddaji, ki so jo predvajali prek interneta, nikoli ni bilo del krave. Zraslo je v petrijevki v laboratoriju dr. Marka Posta, nizozemskega strokovnjaka za tkivno inženirstvo z Univerze v Maastrichtu. Natančneje, v petrijevki s hranilno tekočino so v majhne trakove mesa zrasle mišične celice, vzete iz ramenskega dela dveh živih ekološko rejenih krav. Za 140-gramsko pleskavico je bilo potrebnih kar približno 20 tisoč teh trakov govejega mišičevja, za kar je Postova ekipa porabila dve leti in 250 tisoč evrov, ki jih je prispeval do ponedeljka skriti mecen, eden od ustanoviteljev Googla Sergey Brin.
-
2. 8. 2013 | Mladina 31 | Politika
Da bi Evropska unija uresničevala svojo ambiciozno energetsko in podnebno politiko, ne potrebuje zgolj vlaganj v obnovljive vire energije. Potrebna je nadgradnja celotne energetske infrastrukture, ki bi povečala zanesljivost energetske oskrbe. V ta namen v Bruslju nastaja seznam energetskih projektov, ki naj bi bili ključni za doseganje tega cilja in naj bi bili zato »projekti skupnega interesa«. Z uvrstitvijo na seznam naj bi bili projekti prednostno obravnavani z vidika pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj, prav tako pa naj bi bili upravičeni do sofinanciranja iz evropskega proračuna. Sloveniji je na seznam uspelo uvrstiti sedem plinovodnih in daljnovodnih povezav v skupni vrednost 1,2 milijarde evrov. A ker se je med italijanskimi projekti znašel tudi terminal za utekočinjen zemeljski plin v Žavljah, je Slovenija prejšnji teden v Bruslju glasovala proti celotnemu predlaganemu seznamu projektov skupnega interesa. Tudi proti vsem sedmim svojim.
-
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Družba
Možgani so daleč najpomembnejši človeški organ, hkrati pa tudi organ, o katerem vemo daleč najmanj. Že o zdravih možganih, kaj šele o bolnih. Dr. Maja Bresjanac je profesorica na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in vodja tamkajšnjega Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja. Je ena od ustanoviteljic Sinapse, slovenskega društva za nevroznanost. Ker je strokovnjakinja za degenerativne bolezni in motnje delovanja živčevja, jo, tako kot njene kolege, skrbi vedno večje breme, ki ga te bolezni pomenijo za družbo.
-
5. 7. 2013 | Mladina 27 | Družba
Jérémie Zimmermann: »Rad imam pirate, sovražim pa stranke«
Zimmermann je verjetno najpomembnejši glasnik svobode na spletu v Evropski uniji. Je javni obraz in eden od ustanoviteljev francoske nevladne organizacije La Quadrature du Net, ki je s svojimi analizami in z ozaveščanjem ter s tem z mobilizacijo javnosti znatno pripomogla, da so evropski poslanci lani zavrnili zloglasni trgovinski sporazum ACTA. Zdaj pozorno spremlja razpravo o reformi evropske zakonodaje, ki ureja varovanje osebnih podatkov in jo je treba prilagoditi digitalni ekonomiji. V zvezi s tem prav zdaj v evropskem parlamentu poteka pomembna lobistična bitka. Z njim smo se pogovarjali prejšnji mesec, ob robu seminarja v evropskem parlamentu, ki je bil namenjen izmenjavi mnenj o predvidenih zakonodajnih rešitvah varovanja zasebnosti.
-
1. 7. 2013 | Družba
Dr. Gunde Cimerman je raziskovalka ekstremofilov, mikroorganizmov, prilagojenih na ekstremna življenjska okolja. Je utemeljiteljica znanstvenega področja ekstremofilnih gliv. Zaposlena je kot vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Vse se je začelo v Sečoveljskih solinah, kamor se je dr. Gunde Cimermanova, takrat raziskovalka na Kemijskem inštitutu, v prostem času odpravila, da bi si malce odpočila od neprestanega ždenja v laboratoriju in izpolnjevanja ukazov drugih. »To ni bil motiv, zaradi katerega sem se odločila za študij biologije. Želela sem si več časa preživeti v naravi in imeti več svobode.« Tako se je v času, ko so bile raziskave ekstremofilov še v povojih, odpravila v ekstremno slano okolje. »Preveriti sem hotela, ali lahko tam najdem glive. In sem jih.«Od takrat je skupaj s svojo skupino raziskovalcev odkrila in opisala že več deset novih vrst gliv iz ekstremnih okolij po svetu, od solin do arktičnih ledenikov. Kar nekako nepravično pa je, da bi za njeno delo slišalo veliko manj ljudi, če ne bi gliv, in to potencialno človeku nevarnih, odkrila tudi v pomivalnih strojih.
-
1. 7. 2013 | Družba Za naročnike
Sandi Češko je med tem, ko ga je v Sloveniji večina gledala postrani in se norčevala iz načina prodaje in izdelkov, ki jih je prodajal, zgradil multinacionalno podjetje, ki nagovarja 400 milijonov potencialnih kupcev v vzhodni Evropi, Rusiji in Turčiji. Ne samo prek TV-prodaje, temveč po prav vseh mogočih prodajnih poteh, tudi v ZDA in na Japonskem. Iz grdega račka se je spremenil v belega laboda. A samo v očeh drugih. Sam se ni kaj prida spremenil, zatrjuje. Je pa postal človek z izjemnim pregledom nad poslovnimi trendi in si pridobil spoštovanje svetovne poslovne smetane. Predava na Harvardu, svetuje Microsoftu. Je mentor številnim mladim podjetnikom. O svojem poslu govori z izjemnim žarom in tudi bojevitostjo. »Smo v areni. Jaz sem gladiator, zveri so moji konkurenti, na tribunah pa sedijo kupci, banke, investitorji, mediji, javnost.«
-
28. 6. 2013 | Mladina 26 | Politika
Čeprav digitalne tehnologije veljajo za katalizatorja demokracije, je razvoj pri najpomembnejšem elementu demokracije – volitvah – presenetljivo počasen. Doslej je možnost volitev prek interneta za celotno državo uvedla le Estonija, ki velja za svetovni zgled na področju »internetizacije« javnoupravnih zadev. Če bo ministru za notranje zadeve Gregorju Virantu uspelo izpeljati njegov najnovejši ambiciozni načrt, bo Slovenija druga na svetu, ki bo omogočila oddajo glasu prek interneta vsem državljanom.
-
21. 6. 2013 | Mladina 25 | Družba
Sporočilo Angeline Jolie, da si je na podlagi genskega testa, ki je pokazal povečano možnost za razvoj raka, dala preventivno odstraniti obe dojki, ni zbudilo velike pozornosti le v medijih. Zaznali so ga tudi na borzah. Vrednost delnic biotehnološkega podjetja Myriad Genetics iz ameriške zvezne države Utah je tisti dan zrasla za 3 odstotke. Podjetje je namreč v ZDA imelo ekskluzivne pravice za izvajanje genskih testov za genske mutacije na genih BRCA 1 in BRCA 2, ki so najpogostejši razlog za povečano tveganje za raka dojk. Vse genske teste za te mutacije v ZDA so opravili v njihovem laboratoriju. Lani je podjetje s tem zaslužilo 400 milijonov dolarjev in imelo več kot 100 milijonov dobička. Prejšnji teden pa je bila uspešnost podjetja postavljena na kocko.
