Jože Vogrinc
-
9. 3. 2012 | Mladina 10 | Javna pamet
Zlato, levica, narod proletarec in katoličani
Desnica in levica v Sloveniji in tudi v EU skupaj potiskata Evropo v propad. Kleščenje proračunov razdira mreže solidarnosti v posameznih državah in razslojuje ljudi na tiste, ki si bodo zdravje, izobrazbo in socialno varnost lahko kupili, in na vse druge. Ekonomska politika evrskega območja razdira EU, saj življenjske možnosti davkoplačevalcev veže na status prebivalca konkretne države. Kot svobodnim državljanom EU pa jim šepeče: »Če morete, iz zadolžene države pobegnite, drugače boste zapravili svoja najboljša leta.« Izseljevanje najsposobnejših bo močno poslabšalo razmere v najranljivejših državah, to pa bo okrepilo konflikte v EU.
-
24. 2. 2012 | Mladina 8 | Javna pamet
V primerjavi z vikom in krikom ob podpisu sporazuma ACTA ali ob ukinitvi ministrstva za kulturo je javnost namige, da namerava nova vlada zapreti nekaj uradov, sprejela zelo blago. Odstavljeni šef urada za verske skupnosti se zdi z odpravo urada kar zadovoljen, prav tako je poslanec narodnosti sprijaznjen z odpravo urada za narodnosti. Za grožnjo, da bosta odpravljena urad za enake možnosti in urad za podnebne spremembe, pa se sploh nihče ne zmeni. Naš državljan vidi v teh uradih, prosto po Alanu Fordu, »ministarstvo za traženje rude i gubljenje vremena«. Ni opaziti, da bi mu prišlo na misel, da bi bilo najvarčneje ukiniti vsa ministrstva in še parlament, navsezadnje pa bi lahko odpravili tudi samostojno sodstvo. Najbolj poceni oblast je očitno diktatura.
-
10. 2. 2012 | Mladina 6 | Javna pamet
Če bi bila hotela nova koalicija privarčevati pri stroških izvršne oblasti, bi bila posegla v tista ministrstva, ki obračajo največ denarja in imajo največ zaposlenih (recimo finance). Tega seveda ne bi naredila brez poprejšnjih raziskav, ki bi vsako ministrstvo obravnavale posebej, saj so področja njihovega dela dovolj različna, da so pavšalni ukrepi lomastenje slona po porcelanu. Gospodinjski argument, da so privarčevali plače šestih ministrov, pozablja na stroške reorganizacije. Še čudno, da niso omenili, kako bodo nove celostne podobe veleministrstev s honorarji za oblikovalce prispevale k ohranitvi slovenske kulturne identitete, s plačili tiskarjem pa k izhodu iz krize. Če bi bil razlog ukinjanja ministrstev res racionalizacija, bi se morali veliko prej odpovedati samostojnemu ministrstvu za Slovence po svetu kakor pa kulturnemu ali okoljskemu. Zato se raje vprašajmo, kakšno korist je komu res prinesla prva epizoda nove parlamentarne nadaljevanke.
-
27. 1. 2012 | Mladina 4 | Javna pamet
Stranke, ki sestavljajo drugo Janševo koalicijo, soglašajo, da njihovo vladanje ne bo ukvarjanje z ideološkimi temami. V parlamentu se ne bodo igrali partizanov in domobrancev. Šli se bodo združevanje ministrstev, strukturne reforme, ožemanje proračuna … O enem pa so si s prihodnjo opozicijo edini: pridni kurjači nemškega vlakovodje bodo. Slovensko ustavo kanijo dopolniti z »zlatim pravilom«: to bi do decimalke natančno v odstotkih predpisovalo zgornjo mejo, do katere se sme zadolžiti slovenska država. Ta zamisel kot preprosto številko izraža ideološko revščino in nesamostojnost novoizvoljene slovenske oblasti.
-
13. 1. 2012 | Mladina 2 | Javna pamet
Slovenska verzija projekta ima smolo, da se udejanja v poglobljeni gospodarski krizi, podvojeni z rastočim nezaupanjem Slovencev do družbenih elit. Če hočemo realistično oceniti umetnostni potencial naše EPK, moramo razumeti, kaj taki projekti sploh so. Kako so povezani z umetnostno ustvarjalnostjo in s kulturnim življenjem družbe, kjer se realizirajo? Zadrege slovenske EPK so neizogibna okoliščina takih projektov sploh, ne glede na to, kje se ti dogajajo. Niso slovenska ali kar mariborska posebnost.
-
23. 12. 2011 | Mladina 51 | Javna pamet
Zagreti demokrati niso nova slovenska stranka. So pasma politične živali, ki v Sloveniji kar uspeva in jo imajo mediji radi in tudi stranke se jih ne branijo. Zagreti so za demokracijo sploh, še rajši pa so zunaj strank. V vsakem trenutku so pripravljeni moralno obsoditi kakšno nestrpnost ali primerek sovražnega govora. Svarijo pred skrajnostmi. So iskreno prepričani, ne hinavci. Zase trdno verjamejo, da so demokrati in demokratke. Za demokracijo se zavzemajo stalno in javno. Pa vendar …
-
9. 12. 2011 | Mladina 49 | Javna pamet
Presenečeni smo, da je Janković premagal Janšo. Pa se ni zgodilo nič, na kar ne bi bili prej pomislili. Zares presenetilo nas je le, da se je res zgodilo.
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Javna pamet
Jasno je, zakaj je Gregorju Virantu močno upadla popularnost takoj, ko je „vrnil denar državi“. V „postpolitični“ kampanji so kandidati blagovne znamke, ki morajo s svojim stasom in glasom utelešati ideološke stereotipe. Virant je naredil grobo napako, atentat na podobo, ki jo ponuja. Ko je vrnil denar, čeprav mu ga baje ne bi bilo treba, je pri tistih, ki so v njem gledali Poštenost osebno, izgubil zaupanje: če mora vrniti, že ni moglo biti prav, da je sploh vzel ... Sam si je nakopal na glavo ukvarjanje medijev in javnosti z njegovimi zaslužki.
-
11. 11. 2011 | Mladina 45 | Javna pamet
Nedavno se je Igor Pribac na pol zares vprašal, kako je mogoče, da 80 odstotkov Slovencev podpira protestnike na Wall Streetu in pred Ljubljansko borzo, hkrati pa namerava enak delež na izrednih volitvah v državni zbor glasovati za stranke, katerih napovedani ukrepi, če pridejo na oblast, bodo zanesljivo povečali socialne razlike v Sloveniji in še bolj oglodali ostanke skupnih, javnih dobrin.
-
28. 10. 2011 | Mladina 43 | Javna pamet
Volilna kampanja in družba znanja
Resnost volivcev presojamo po tem, ali so zadovoljni, da jim kandidati govorijo, kar želijo slišati, ali pa se potrudijo kandidate vprašati, kako bodo obljube uresničili; ali so združljive z drugimi obljubami, ki jih tudi dajejo; ali znani podatki omogočajo njihovo uresničitev in, nazadnje, ali bi uresničitev njihovih obljub imela napovedane učinke.
-
14. 10. 2011 | Mladina 41 | Javna pamet
Raba simbolov v prelomnih trenutkih zgodovine
Ljudje, ki so mi blizu, se včasih razburijo: »Če bi bila pred leti, ko smo na Roški dan za dnem demonstrirali v podporo Borštnerju, Janši, Tasiću in Zavrlu, vedela, kaj bo kasneje iz Janše, bi ga bila pustila v zaporu. Kako smo bili naivni!« Temu se kot eden izmed ustanoviteljev Odbora (v imenu kolektiva Založbe ŠKUC) vedno uprem: »Če bi bil postavljen nazaj v leto 1988, bi, čeprav bi videl v prihodnost, v kaj se bodo razvili ljudje, zaradi katerih smo bili na Roški, še enkrat brez omahovanja vztrajal pri prvotni odločitvi.«
-
30. 9. 2011 | Mladina 39 | Javna pamet
Grobi materializem dolžniškega suženjstva
Marxovo razumevanje politike v kapitalistični družbi kot ideološko sprevržene oblike izražanja interesov razreda kapitalistov se zdi vladajočim danes pregrobo. Res je zastarelo. Realnost globalnega kapitalizma v krizi je celo v EU ali ZDA neskončno bolj groba. Politika izraža interes velekapitala brez vsakega zadržka in države razume kot dolžnice in obenem izterjevalke dolga. Dolg so dolžne izterjati od svojih državljanov in od drugih držav, te pa naj ga izterjajo od lastnih državljanov ali tretjih držav in tako navzdol. Vrlina, ki jo zahtevajo od državljanov, je, da se sprijaznimo z dolžniškim suženjstvom: s preobrazbo državnih proračunov iz pripomočkov za javno blaginjo v programe za servisiranje upnikov (= bančnega velekapitala) na račun dolžnikov (= prebivalstva zadolženih držav). Upnikov, ki so sami glavni povzročitelji dolgov. Vse to proč od razvajenih množic demokratičnega sveta ni nič novega. V Latinski Ameriki in Afriki je že dolgo tako. Novo je, da se nam to dogaja v Evropi. Zares grozljivo pa je, da se nad tem ne zgrozimo.
-
2. 9. 2011 | Mladina 35 | Javna pamet
Prodajanje Večera, uničenje Dela Revij, odpuščanje pri Žurnalu in podobne zgodbe nas zavajajo v skušnjavo, da bi slovenske novinarje - ker je ta poklic med najbolj feminiziranimi, jim bom rekel kar novinarke - pomilovali kot siroto Jerico. Saj poznate ljudsko pesem o siroti, s katero hudobna mačeha grdo ravna, ona pa toži na materinem grobu? Tožba, da je slovensko novinarstvo sirota, pozna več hudih mačeh, predvsem politiko in kapital. Tem razlagam je skupno, da vidijo v novinarkah pasivne žrtve načrtnega delovanja neke zle ali brezumne moči. To moč si poenostavljeno predstavljajo kot posamezen družbeni dejavnik (npr. bivši režim, desnico, tajkune ipd.) ali celo posamezen dogodek (zgled je razvpiti dogovor o prodaji Dela Mercatorju pod Janšo) ali osebo (zadnja primera sta Raščan in Novkovič).
-
19. 8. 2011 | Mladina 33 | Javna pamet
Darko Štrajn je v imenu Liberalne akademije (LA) na mrtvilo na slovenski politični sceni vlil osvežitev s pozivom levici, naj se rekonstruira, da bo na volitvah lahko nastopila kot »alternativa neoliberalizmu, vsesplošni privatizaciji, poglabljanju razlik v bogastvu in družbeni moči in v slovenskem primeru tudi težnji h kršenju človekovih pravic, izključevalnosti, eno(topo)umnemu revanšizmu in zmanjševanju državljanskih svoboščin«. Poziv k rekonstrukciji je izziv pasivnosti, ki je zajela koalicijske stranke. Zdi se namreč, da so njeni člani že vnaprej pripravljeni na poraz in jih vse manj upa na čudež (npr. v obliki jasnega dokaza o Janševi krivdi v aferi Patria). Poziv je trezen, saj ne računa več na to, da bodo nespremenjeno politiko rešili nekakšni (baje) novi obrazi. Menjavo vodstev strank in spremenjene odnose med njimi razume kot začetek aktivne udeležbe civilne družbe pri oživitvi demokratične liberalne politike.
-
12. 8. 2011 | Mladina 32 | Javna pamet
Da lahko o skupnih problemih skupaj razmišljamo, namesto da si mečemo v glavo zmerljivke, je treba včasih preveriti, kaj pomeni to, kar izrekamo. Še posebej velja to za najpogosteje zlorabljene besede. Kaj torej pomeni biti komunist - in to zdaj?
-
29. 7. 2011 | Mladina 30 | Javna pamet
Terorizem si na Zahodu predstavljajo, kakor da »prihaja od zunaj«. Utelešenje tega je »islamski fundamentalizem«. Sodobna družba pa se bo morala soočiti s tem, da proizvaja nasilni ekstremizem sama. To velja tudi za islamskega, saj so se najprej radikalizirali islamski razumniki, ki so prišli v stik z Zahodom. Tipični teror, nastal v ZDA ali v EU, pa je individualni teror nad anonimno množico. Večinoma je »desni«: izvajalci se imajo za domoljube in vidijo grožnjo v prišlekih. Štejejo se za konservativce (so za Boga, vero, družino itn.). Napačno pa bi bilo meniti, da izvira terorizem Breivikovega tipa kar iz »krščanske ideologije«. Tudi mnoge pripadnike solidarnostnih gibanj in mirovnike motivira krščanstvo. Pač pa to, da se naredi za božje orodje, terorista očisti krivde in mu da moč, da prestopi etične meje, katerih spoštovanje nas dela človeške.
-
7. 7. 2011 | Mladina 27 | Kolumna
Vzhičenost, s katero je naš narod pričakal in pospremil 20. obletnico uresničitve svojih 1000-letnih sanj, žal ne more prikriti nepotrebnih dvomov, ki se ob tem polaščajo neodgovornih posameznikov (in posameznic). Na nas je, da razblinimo brezpredmetnost teh dvomov in pomagamo spregledati onim, ki ne zrejo z zaupanjem v prihodnost. Kdor zaupa, je namreč znamenja videl.
-
8. 7. 2011 | Mladina 27 | Javna pamet
Vzhičenost, s katero je naš narod pričakal in pospremil 20. obletnico uresničitve svojih 1000-letnih sanj, žal ne more prikriti nepotrebnih dvomov, ki se ob tem polaščajo neodgovornih posameznikov (in posameznic). Na nas je, da razblinimo brezpredmetnost teh dvomov in pomagamo spregledati onim, ki ne zrejo z zaupanjem v prihodnost.
-
23. 6. 2011 | Mladina 25 | Kolumna
Poglabljanje družbene krize v Evropi vsak dan bolj boleče kaže, na kako samomorilski način Evropska unija in evropske države, med njimi Slovenija, »rešujejo« težave s proračunskim minusom ter z javnim dolgom in zasebnimi dolgovi. V Grčiji in Španiji so zaradi drastičnih ukrepov, ki najbolj prizadenejo javni sektor in mlade, ljudje tako rekoč vsak dan na ulici in vse bolj protestirajo. Ne samo proti sedanji vladi.
-
9. 6. 2011 | Mladina 23 | Kolumna
Referendumi o RTV, o malem delu in zadnji, trojni, bodo imeli zelo negativne posledice za življenje v Sloveniji. Tega ne pišem kot zagovornik vlade. Zakon o RTV sem sam godrnjaje podprl; bil sem proti zakonu o malem delu; pri trojčku prejšnjo nedeljo pa se mi upira referendum kot neprimerna oblika odločanja. Po vsebini strokovne zakone je vlada hotela sprejeti prehitro, ne da bi bila prej prepričala tiste, ki jih...
-
2. 6. 2011 | Mladina 22 | Kolumna
-
19. 5. 2011 | Mladina 20 | Kolumna
Kaj nam pove o intelektualnem stanju slovenske družbe in njene javne RTV-hiše splošno navdušenje ob uvrstitvi slovenske predstavnice v finale evropskega glasbenega tekmovanja? Kaj nam pove to, da smo o upih, strahovih, tremi in predvsem občutkih ne le zadevne osebe same, ampak tudi njene ekipe, družine, sosedov in naključnih žrtev novinarjev v osrednjih informativnih oddajah TVS v treh večerih izvedeli več kakor o...
-
5. 5. 2011 | Mladina 18 | Kolumna
Počasi se različni deli slovenske družbe začenjajo pogovarjati o razvoju Slovenije kot o problemu. Zdi se, da se razvoj ni le ustavil, ampak je sploh narobe usmerjen. Da mnogi mislijo tako, kaže popularnost ideje »resetiranja«. Vsak jo razume po svoje, vsi pa bi začeli z nove startne točke. Kaj pa posledice napačnih preteklih odločitev, ki jih čutimo vsako leto bolj? Slovenska »politika« (= parlamentarne stranke...
-
14. 4. 2011 | Mladina 15 | Kolumna
Izpolnjevanje božjih zapovedi danes
Celica, ki iz ozadja usmerja kolumno, se je zazrla vase. Obračun delovanja je pokazal, da je čas narediti križ čez javno pamet Slovencev. Notranja revizija zahteva vrnitev h koreninam in uveljavitev pravih vrednot. Urednik se strinja, da je to še kako res, in zato priobčuje, kolumnistu za zgled, razmišljanje častitega Ferda Ranca o eni izmed najbolj žgočih težav vsakdanjikovega vsakdanjika, izpolnjevanju božjih...
-
31. 3. 2011 | Mladina 13 | Kolumna
Kakšna je vloga javne besede v zdajšnjih družbenih bojih v Sloveniji? Ali se tisti, ki sede za tipkovnico, da bo napisal poročilo, kolumno, pismo bralca, vpraša, ali bo njegova beseda prispevala k temu, da bodo pisci, pa tudi bralci, drug drugega sploh poslušali, poskušali razumeti, pripravljeni verjeti v temeljno dobronamernost drugega, pa čeprav pove kaj, s čimer sploh ne soglašajo? Ali ni ravno nasprotno - da...
-
17. 3. 2011 | Mladina 11 | Kolumna
Opciji, ki se v Sloveniji potegujeta za oblast, čutita, da jima uhaja. Boj je zato še hujši. Mediji si prizadevajo svoje potrošnike prepričati, da so voditelji nasprotnih strank zločinci, stranke pa mafija. Uspeva jim. Ne gre pa jim do živega, da v tej igri izgubljamo vsi. Zaupanje ljudi izgubljajo vse stranke in njihova vodstva, vsa elita ne glede na sposobnost ali poštenost posameznih uradnikov ali menedžerjev,...
-
Slovenska desnica ni nič bolj trdno zasidrana v kakšnem družbenem sloju in idejno ni trdnejša od levice. Varljivi videz moči ji daje predvsem to, da trenutno ni na oblasti in je ne zadenejo obtožbe za slabo vodenje države. Gre torej za časovno naključje. Varljivi videz trdnosti in enotnosti pa ji daje strnjenost za Vodjem. A že potreba po Vodji je izraz šibkosti.
-
Kakor je Kato ponavljal svoj ceterum censeo, da je treba uničiti Kartagino, je danes treba ponavljati: svetovna ekonomska kriza je izraz krize kapitalizma kot svetovnega reda; neodvisno od tega, ali si želimo ali ne, smo postavljeni pred nalogo, da se spoprimemo z neznanskimi družbenimi spremembami; evropski vladajoči razred (velekapital in ekonomsko-politične elite, ki krožijo med sedeži v vrhu uradne politike in...
-
REŠITELJI, REŠEVALCI, REŠILCI ...
Skupna »vrlina« slovenskih medijev je, da so opozorila o globini družbene krize in poskuse, da bi o njej racionalno razpravljali, spet zmešali v neužitno enolončnico z dnevnimi političnimi manevri za ohranitev ali polastitev oblasti. Različne pobude pa je treba dobro razločiti glede na to, za kaj si sploh prizadevajo. Le tako se bomo lahko za silo orientirali v vsesplošni politični zmedi.
-
V Sloveniji se pojavljajo predlogi, da bi državo rekonstruirali in začeli novo, boljše politično življenje naroda od začetka. O tem sicer molčijo trenutni nosilci odgovornih funkcij, a so polni prenovitvenega žara tisti, ki so bolj ob strani ali v opoziciji. So predlogi za nov začetek znamenje, da se slovenska politična elita začenja zavedati, da je sama glavni notranji dejavnik naraščajoče družbene in politične...
