Jože Vogrinc

Jože Vogrinc

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    21. 6. 2013  |  Mladina 25  |  Javna pamet

    Vaja v Atenah

    Ko to pišem, grška javna RTV, ki so jo zaprli, kakor zapreš pipo z vodo, spet oddaja. Vlada pa se dogovarja o »zamenjavi« zdajšnje RTV z »vitkejšo« in »transparentnejšo« RTV. Kljub temu je kapitalsko-imperialni trojki vaja iz odpravljanja demokracije v Evropi kar uspela. Protestni odziv na ukinitev javne RTV v Grčiji je bil po Evropi šibek. Skoraj ni segel čez meje stanovske zaskrbljenosti novinarskih kolegic in kolegov. Javne RTV po Evropi v poročanju poudarjajo izgubo delovnih mest, molčijo pa o tem, kaj pomeni odprava javne TV za demokracijo. To velja tudi za BBC, ki ga učbeniki novinarstva postavljajo za vir in zgled javne RTV, čeprav ne ustreza več temu pojmu. Javna korporacija BBC je danes ideološki aparat finančnega kapitala. Poročila BBC World so embalaža za oglaševanje letalskih družb, bank in zavarovalnic. Odplačevanje grških dolgov poplačuje napačne naložbe in pogoltnost Cityja. Grki plačujejo z ukinjanjem svojega zdravstva, šol in RTV, kar bi drugače morali plačevati britanski zavarovanci kot socializacijo bančnih dolgov svojim kapitalistom. BBC vnaprej blokira zavest, da bi morali biti navadni Britanci solidarni z navadnimi Grki. Tako ne ravna kakšna komercialna RTV v »novi Evropi«, pač pa svetovni zgled javne RTV. Čas je, da se vprašamo: kaj in koga branimo, ko branimo grško javno RTV? Več

  • Superhik in polna zaposlenost

    Nobene druge izbire nimamo več, kakor razviti lastno, novo politično domišljijo, da si bo upala seči čez meje zdajšnje politike. To velja za vso Evropo, ne samo za Slovenijo. Superhik iz Alana Forda je, nasprotno od Robina Hooda, jemal revnim in dajal bogatim. Superhik politika očitno pelje v vedno večjo revščino, pa tudi v brezpravnost. Prisega, da nas bo znanje rešilo iz krize, z jemanjem šolstvu in znanosti pa naganja iz Slovenije diplomirance, magistre, doktorje znanosti. Baje smo vsi v istem čolnu, a otroci bogatih se šolajo v tujini, njihovi starši pa se zdravijo zasebno, medtem ko se javno šolstvo in zdravstvo slabšata. Krčiti javni sektor je tako bistro, kakor če maratonec odvrže polno plastenko vode, da bo lažje tekel. V vsakem primeru bo izid hkratnega vpisa fiskalnega pravila in oteženega razpisovanja referendumov v ustavo brezpravnost. Ko se bo namreč stiska še povečala, se vlada ne bo mogla bolj zadolžiti, zato bodo pravice ljudi do stanovanja, dela, študija, zdravja žrtvovane na oltarju najsvetejše pravice kapitalizma, kopičenja bogastva pri najbogatejših. Če pa se bo zgodilo, kar je prav tako vse verjetneje, da bodo države pod pritiskom državljanov zavestno kršile fiskalno pravilo, bo tudi to pomenilo, da je ustava le kos papirja. Od pravnikov vse pogosteje slišimo »pomirjujoča« pojasnila, da je ustava v resnici le ideal: fino je, če se temeljne pravice ljudi ne kršijo, četudi, žal, drži, da se. To me ne pomirja: če je namreč ustava v praksi spoštovana toliko kot božje zapovedi, to pomeni, da ni več temeljni pravni dokument družbe, pač pa neobvezen nasvet, naj laiki častimo »demokracijo«, a se ni treba niti spovedati, če se ne menimo zanjo. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    24. 5. 2013  |  Mladina 21  |  Javna pamet

    Iščete Gospodarja?

    Z izjavama, da levica potrebuje Gospodarja in da potrebuje levo Margaret Thatcher, je Slavoj Žižek v medijih spet povzročil nekaj zabave. Pristni ljubitelji svobode in čisti levičarji so se odzvali enako. Gospodarja?? Brrr …! Thatcherjevo? O, groza! Dejansko je nova le njegova formulacija, kaj je pogoj radikalne spremembe v politiki danes. Žižek trdi, da mora voditelj, ki želi radikalno spremembo kapitalizma, trajno pritegniti na levico del doslej desnici naklonjene javnosti – tako, da v nasprotni smeri povleče potezo Thatcherjeve, ki je pritegnila del privržencev levice in prisilila laburiste, da so sprejeli neoliberalni okvir politike. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    10. 5. 2013  |  Mladina 19  |  Javna pamet

    Ustavna gangrena

    Ne zdi se, da bi se slovenske stranke zavedale, v kaj se spuščajo s spremembo ustave, ki vsebuje fiskalno pravilo in ki praktično onemogoča, da bi ljudje z referendumom spremenili sovražno finančno politiko. Opozicija je zadovoljna, ker vlada uresničuje njene načrte in tako v praksi prevzema odgovornost za katastrofalne rezultate njene pretekle politike in za zdajšnjo politično smer desnice, čeprav se premierka verbalno ograjuje od obojega. Obenem jo lahko opozicija napada za ukrepe, kakršne bi izvajala sama, če bi bila na oblasti. Koalicija misli, da si kupuje čas do priprave drugačnih ukrepov – takih, ki bi delček davkov prenesli na pleča bogatejših in zagnali gospodarsko rast. Načrtovani ukrepi niso nobeno levičarstvo – niso niti socialdemokratski, kaj šele socialistični. Višji DDV bo večji odstotek dohodka vzel revnejšim, progresivno obdavčenje bo skupaj z višjim DDV-jem in z odpravo plačnih dodatkov v javnem sektorju nesorazmerno prizadelo srednji razred. Predvidena področja vlaganj (železnice, les, ekološka in domača pridelava itn.) so deloma zamujena v primerjavi s konkurenco. Obenem so samoumevna in nesporna, računajo pa predvsem na evropski denar. Če upoštevamo, da bi se dejansko tudi desnica, če bi bila na oblasti, morala ob dani finančni politiki zateči k podobnim davčnim ukrepom in govoriti o istih razvojnih prioritetah, ugotovimo, da je »politika« v Sloveniji konsolidirana. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    19. 4. 2013  |  Mladina 16  |  Javna pamet

    Skromen predlog za dokončno rešitev vseh težav slovenske države

    Finančni strokovnjaki, od gospodarjev IMF in OECD prek EU do Financ, Odmevov in Pogledov Slovenije, soglašajo: naša (hm?) država mora takoj pomiriti finančne trge, potem pa sanirati banke. Prvo naredi tako, da vnese v ustavo fiskalno pravilo, drugo tako, da hitro proda, kar bo le kdo hotel kupiti od državnega premoženja. Z drugim dejanjem spodnese gospodarski temelj za samostojno politiko, s prvim odpoved samostojni politiki vpiše v ustavo. Z obojim skupaj postane Slovenija marksistična država. Ravna namreč po znamenitem nasvetu iz filma bratov Marx: človeku, ki je zašel v finančne težave, svetujejo, naj si najame advokata, in ko dojame, da bo potem še zmeraj v težavah, ga prepričajo, da bo imel vsaj advokata. Slovenija je na točki, ko se država odpoveduje materialnim možnostim za vpliv na blaginjo državljanov in lasten obstoj, obenem pa v ustavo vnaša kot prvo skrb blaginjo svojih upnikov, »finančnih trgov«. Kaj nam ostane? Nam nič. Ostane pa država. Več

  • Suverenost in samostojnost

    Spet nam grozi izguba suverenosti. Taki so spet naslovi v časopisih, to kažejo zaskrbljeni obrazi komentatorjev. Če na Pučniku pristane apokaliptična trojka, bo Slovenija izgubila suverenost. Če pa bodo tisti, ki nas kot državljane zastopajo in jim neupravičeno rečemo kar država, pridni in bodo z zgovornimi gibi nedvoumno nakazali ljubiteljem družinske srebrnine, da jih vabimo, naj si postrežejo z njo, bodo suverenost ohranili?! Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    22. 3. 2013  |  Mladina 12  |  Javna pamet

    Ponarejevalci izobrazbe

    Kot univerzitetnega učitelja me to, da je branje končnih izdelkov študija naenkrat postalo nacionalni šport (s katerim se brez zadržkov ukvarjajo tudi taki, ki nikoli v življenju niso preštudirali nobenega univerzitetnega gradiva), obenem zabava in jezi, skrbi in veseli. Več

  • Nezaupnica ljudstva in prehodna vlada

    Če hočemo razumeti, kaj vlada mandatarke Bratuškove lahko doseže in kaj bi morala delati, se vrnimo k temeljnemu vprašanju: kdo je komu in čemu v zadnjih mesecih izrekel nezaupnico? Na vprašanje, kdo in komu, je odgovor jasen: slovenski državljani so odrekli zaupanje vladi, relativna ali celo absolutna večina volivcev pa v anketah izreka načelno nezaupanje do vsebinske in osebnostne ponudbe strank v državnem zboru. Nezaupnica premieru Janši in imenovanje nove mandatarke sta način, kako je večina v državnem zboru vzela na znanje prvo izmed teh dveh dejstev. Z drugim pa utegnejo imeti tisti, ki so deložirali Janšo in postavljajo na njegovo mesto Bratuškovo, hude težave. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    22. 2. 2013  |  Mladina 8  |  Javna pamet

    Domoljubje danes

    Prihodnost vstajniškega gibanja je odvisna od tega, ali bo zares preseglo zastarano delitev na leve in desne in ne bo le ponavljalo plitvih gesel, da so »vsi isti«, se pravi enako pokvarjeni in »gotofi«. Če pa hočemo to, bomo morali spremeniti in drugače zastaviti podedovani odnos levice do tem, za katere se zdi, da jih ima v trajni posesti desnica. Med njimi je ena izmed najbolj izpostavljenih domoljubje. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    7. 2. 2013  |  Mladina 6  |  Javna pamet

    Stranke in gibanje

    Kaos v deželi narašča. Preostanek vlade s podporo v vrhu policije in RKC prispeva k temu. Pri izrednih razmerah bi ostal na oblasti, čeprav večina ljudi zahteva njegov odhod. Glavnina političnega razreda s podporo v gospodarstvu, upravi in medijih se že peha za prevzem komande. Po čem ločimo druge od prvih? Po odnosu do protestnega gibanja. Prvi ga deloma priznavajo za nasprotnika, deloma ga poskušajo kriminalizirati in sprovocirati nasilje, da bi ga izolirali od tihe večine in potem zatrli. Odnos drugih do gibanja je dvoumen in raznoroden. To kaže na neenotnost in zato tudi na nesposobnost za hitro in učinkovito delovanje. Zato je zdaj oblast, čeprav je njen vrh okleščen, tudi formalno še bolj skoncentrirana v štabu kakor pred protesti in poročilom KPK. Več