Jože Vogrinc

Jože Vogrinc

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    25. 11. 2011  |  Mladina 47  |  Javna pamet

    Sredina ne obstaja

    Jasno je, zakaj je Gregorju Virantu močno upadla popularnost takoj, ko je „vrnil denar državi“. V „postpolitični“ kampanji so kandidati blagovne znamke, ki morajo s svojim stasom in glasom utelešati ideološke stereotipe. Virant je naredil grobo napako, atentat na podobo, ki jo ponuja. Ko je vrnil denar, čeprav mu ga baje ne bi bilo treba, je pri tistih, ki so v njem gledali Poštenost osebno, izgubil zaupanje: če mora vrniti, že ni moglo biti prav, da je sploh vzel ... Sam si je nakopal na glavo ukvarjanje medijev in javnosti z njegovimi zaslužki. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    11. 11. 2011  |  Mladina 45  |  Javna pamet

    80 %

    Nedavno se je Igor Pribac na pol zares vprašal, kako je mogoče, da 80 odstotkov Slovencev podpira protestnike na Wall Streetu in pred Ljubljansko borzo, hkrati pa namerava enak delež na izrednih volitvah v državni zbor glasovati za stranke, katerih napovedani ukrepi, če pridejo na oblast, bodo zanesljivo povečali socialne razlike v Sloveniji in še bolj oglodali ostanke skupnih, javnih dobrin. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    28. 10. 2011  |  Mladina 43  |  Javna pamet

    Volilna kampanja in družba znanja

    Resnost volivcev presojamo po tem, ali so zadovoljni, da jim kandidati govorijo, kar želijo slišati, ali pa se potrudijo kandidate vprašati, kako bodo obljube uresničili; ali so združljive z drugimi obljubami, ki jih tudi dajejo; ali znani podatki omogočajo njihovo uresničitev in, nazadnje, ali bi uresničitev njihovih obljub imela napovedane učinke. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    14. 10. 2011  |  Mladina 41  |  Javna pamet

    Raba simbolov v prelomnih trenutkih zgodovine

    Ljudje, ki so mi blizu, se včasih razburijo: »Če bi bila pred leti, ko smo na Roški dan za dnem demonstrirali v podporo Borštnerju, Janši, Tasiću in Zavrlu, vedela, kaj bo kasneje iz Janše, bi ga bila pustila v zaporu. Kako smo bili naivni!« Temu se kot eden izmed ustanoviteljev Odbora (v imenu kolektiva Založbe ŠKUC) vedno uprem: »Če bi bil postavljen nazaj v leto 1988, bi, čeprav bi videl v prihodnost, v kaj se bodo razvili ljudje, zaradi katerih smo bili na Roški, še enkrat brez omahovanja vztrajal pri prvotni odločitvi.« Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    30. 9. 2011  |  Mladina 39  |  Javna pamet

    Grobi materializem dolžniškega suženjstva

    Marxovo razumevanje politike v kapitalistični družbi kot ideološko sprevržene oblike izražanja interesov razreda kapitalistov se zdi vladajočim danes pregrobo. Res je zastarelo. Realnost globalnega kapitalizma v krizi je celo v EU ali ZDA neskončno bolj groba. Politika izraža interes velekapitala brez vsakega zadržka in države razume kot dolžnice in obenem izterjevalke dolga. Dolg so dolžne izterjati od svojih državljanov in od drugih držav, te pa naj ga izterjajo od lastnih državljanov ali tretjih držav in tako navzdol. Vrlina, ki jo zahtevajo od državljanov, je, da se sprijaznimo z dolžniškim suženjstvom: s preobrazbo državnih proračunov iz pripomočkov za javno blaginjo v programe za servisiranje upnikov (= bančnega velekapitala) na račun dolžnikov (= prebivalstva zadolženih držav). Upnikov, ki so sami glavni povzročitelji dolgov. Vse to proč od razvajenih množic demokratičnega sveta ni nič novega. V Latinski Ameriki in Afriki je že dolgo tako. Novo je, da se nam to dogaja v Evropi. Zares grozljivo pa je, da se nad tem ne zgrozimo. Več

  • Sirota Jerica

    Prodajanje Večera, uničenje Dela Revij, odpuščanje pri Žurnalu in podobne zgodbe nas zavajajo v skušnjavo, da bi slovenske novinarje - ker je ta poklic med najbolj feminiziranimi, jim bom rekel kar novinarke - pomilovali kot siroto Jerico. Saj poznate ljudsko pesem o siroti, s katero hudobna mačeha grdo ravna, ona pa toži na materinem grobu? Tožba, da je slovensko novinarstvo sirota, pozna več hudih mačeh, predvsem politiko in kapital. Tem razlagam je skupno, da vidijo v novinarkah pasivne žrtve načrtnega delovanja neke zle ali brezumne moči. To moč si poenostavljeno predstavljajo kot posamezen družbeni dejavnik (npr. bivši režim, desnico, tajkune ipd.) ali celo posamezen dogodek (zgled je razvpiti dogovor o prodaji Dela Mercatorju pod Janšo) ali osebo (zadnja primera sta Raščan in Novkovič). Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    19. 8. 2011  |  Mladina 33  |  Javna pamet

    Rekonstrukcija levice

    Darko Štrajn je v imenu Liberalne akademije (LA) na mrtvilo na slovenski politični sceni vlil osvežitev s pozivom levici, naj se rekonstruira, da bo na volitvah lahko nastopila kot »alternativa neoliberalizmu, vsesplošni privatizaciji, poglabljanju razlik v bogastvu in družbeni moči in v slovenskem primeru tudi težnji h kršenju človekovih pravic, izključevalnosti, eno(topo)umnemu revanšizmu in zmanjševanju državljanskih svoboščin«. Poziv k rekonstrukciji je izziv pasivnosti, ki je zajela koalicijske stranke. Zdi se namreč, da so njeni člani že vnaprej pripravljeni na poraz in jih vse manj upa na čudež (npr. v obliki jasnega dokaza o Janševi krivdi v aferi Patria). Poziv je trezen, saj ne računa več na to, da bodo nespremenjeno politiko rešili nekakšni (baje) novi obrazi. Menjavo vodstev strank in spremenjene odnose med njimi razume kot začetek aktivne udeležbe civilne družbe pri oživitvi demokratične liberalne politike. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    12. 8. 2011  |  Mladina 32  |  Javna pamet

    Komunisti

    Da lahko o skupnih problemih skupaj razmišljamo, namesto da si mečemo v glavo zmerljivke, je treba včasih preveriti, kaj pomeni to, kar izrekamo. Še posebej velja to za najpogosteje zlorabljene besede. Kaj torej pomeni biti komunist - in to zdaj? Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    29. 7. 2011  |  Mladina 30  |  Javna pamet

    Napad na družbo

    Terorizem si na Zahodu predstavljajo, kakor da »prihaja od zunaj«. Utelešenje tega je »islamski fundamentalizem«. Sodobna družba pa se bo morala soočiti s tem, da proizvaja nasilni ekstremizem sama. To velja tudi za islamskega, saj so se najprej radikalizirali islamski razumniki, ki so prišli v stik z Zahodom. Tipični teror, nastal v ZDA ali v EU, pa je individualni teror nad anonimno množico. Večinoma je »desni«: izvajalci se imajo za domoljube in vidijo grožnjo v prišlekih. Štejejo se za konservativce (so za Boga, vero, družino itn.). Napačno pa bi bilo meniti, da izvira terorizem Breivikovega tipa kar iz »krščanske ideologije«. Tudi mnoge pripadnike solidarnostnih gibanj in mirovnike motivira krščanstvo. Pač pa to, da se naredi za božje orodje, terorista očisti krivde in mu da moč, da prestopi etične meje, katerih spoštovanje nas dela človeške. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    7. 7. 2011  |  Mladina 27  |  Kolumna

    Izročeno ljudstvo

    Vzhičenost, s katero je naš narod pričakal in pospremil 20. obletnico uresničitve svojih 1000-letnih sanj, žal ne more prikriti nepotrebnih dvomov, ki se ob tem polaščajo neodgovornih posameznikov (in posameznic). Na nas je, da razblinimo brezpredmetnost teh dvomov in pomagamo spregledati onim, ki ne zrejo z zaupanjem v prihodnost. Kdor zaupa, je namreč znamenja videl. Več

  • Izročeno ljudstvo

    Vzhičenost, s katero je naš narod pričakal in pospremil 20. obletnico uresničitve svojih 1000-letnih sanj, žal ne more prikriti nepotrebnih dvomov, ki se ob tem polaščajo neodgovornih posameznikov (in posameznic). Na nas je, da razblinimo brezpredmetnost teh dvomov in pomagamo spregledati onim, ki ne zrejo z zaupanjem v prihodnost. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    23. 6. 2011  |  Mladina 25  |  Kolumna

    Vsi smo Grki

    Poglabljanje družbene krize v Evropi vsak dan bolj boleče kaže, na kako samomorilski način Evropska unija in evropske države, med njimi Slovenija, »rešujejo« težave s proračunskim minusom ter z javnim dolgom in zasebnimi dolgovi. V Grčiji in Španiji so zaradi drastičnih ukrepov, ki najbolj prizadenejo javni sektor in mlade, ljudje tako rekoč vsak dan na ulici in vse bolj protestirajo. Ne samo proti sedanji vladi. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    9. 6. 2011  |  Mladina 23  |  Kolumna

    Grenki sadeži referendumov

    Referendumi o RTV, o malem delu in zadnji, trojni, bodo imeli zelo negativne posledice za življenje v Sloveniji. Tega ne pišem kot zagovornik vlade. Zakon o RTV sem sam godrnjaje podprl; bil sem proti zakonu o malem delu; pri trojčku prejšnjo nedeljo pa se mi upira referendum kot neprimerna oblika odločanja. Po vsebini strokovne zakone je vlada hotela sprejeti prehitro, ne da bi bila prej prepričala tiste, ki jih... Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    2. 6. 2011  |  Mladina 22  |  Kolumna

    Spopad vnaprej poraženih

    Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    19. 5. 2011  |  Mladina 20  |  Kolumna

    V senci navdušenja

    Kaj nam pove o intelektualnem stanju slovenske družbe in njene javne RTV-hiše splošno navdušenje ob uvrstitvi slovenske predstavnice v finale evropskega glasbenega tekmovanja? Kaj nam pove to, da smo o upih, strahovih, tremi in predvsem občutkih ne le zadevne osebe same, ampak tudi njene ekipe, družine, sosedov in naključnih žrtev novinarjev v osrednjih informativnih oddajah TVS v treh večerih izvedeli več kakor o... Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    5. 5. 2011  |  Mladina 18  |  Kolumna

    Dva milijona usod

    Počasi se različni deli slovenske družbe začenjajo pogovarjati o razvoju Slovenije kot o problemu. Zdi se, da se razvoj ni le ustavil, ampak je sploh narobe usmerjen. Da mnogi mislijo tako, kaže popularnost ideje »resetiranja«. Vsak jo razume po svoje, vsi pa bi začeli z nove startne točke. Kaj pa posledice napačnih preteklih odločitev, ki jih čutimo vsako leto bolj? Slovenska »politika« (= parlamentarne stranke... Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    14. 4. 2011  |  Mladina 15  |  Kolumna

    Izpolnjevanje božjih zapovedi danes

    Celica, ki iz ozadja usmerja kolumno, se je zazrla vase. Obračun delovanja je pokazal, da je čas narediti križ čez javno pamet Slovencev. Notranja revizija zahteva vrnitev h koreninam in uveljavitev pravih vrednot. Urednik se strinja, da je to še kako res, in zato priobčuje, kolumnistu za zgled, razmišljanje častitega Ferda Ranca o eni izmed najbolj žgočih težav vsakdanjikovega vsakdanjika, izpolnjevanju božjih... Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    31. 3. 2011  |  Mladina 13  |  Kolumna

    Beseda v družbenih bojih

    Kakšna je vloga javne besede v zdajšnjih družbenih bojih v Sloveniji? Ali se tisti, ki sede za tipkovnico, da bo napisal poročilo, kolumno, pismo bralca, vpraša, ali bo njegova beseda prispevala k temu, da bodo pisci, pa tudi bralci, drug drugega sploh poslušali, poskušali razumeti, pripravljeni verjeti v temeljno dobronamernost drugega, pa čeprav pove kaj, s čimer sploh ne soglašajo? Ali ni ravno nasprotno - da... Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    17. 3. 2011  |  Mladina 11  |  Kolumna

    Dragulji in kruh

    Opciji, ki se v Sloveniji potegujeta za oblast, čutita, da jima uhaja. Boj je zato še hujši. Mediji si prizadevajo svoje potrošnike prepričati, da so voditelji nasprotnih strank zločinci, stranke pa mafija. Uspeva jim. Ne gre pa jim do živega, da v tej igri izgubljamo vsi. Zaupanje ljudi izgubljajo vse stranke in njihova vodstva, vsa elita ne glede na sposobnost ali poštenost posameznih uradnikov ali menedžerjev,... Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    3. 3. 2011  |  Mladina 9  |  Kolumna

    Konec desnice

    Slovenska desnica ni nič bolj trdno zasidrana v kakšnem družbenem sloju in idejno ni trdnejša od levice. Varljivi videz moči ji daje predvsem to, da trenutno ni na oblasti in je ne zadenejo obtožbe za slabo vodenje države. Gre torej za časovno naključje. Varljivi videz trdnosti in enotnosti pa ji daje strnjenost za Vodjem. A že potreba po Vodji je izraz šibkosti. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    17. 2. 2011  |  Mladina 7  |  Kolumna

    Konec levice

    Kakor je Kato ponavljal svoj ceterum censeo, da je treba uničiti Kartagino, je danes treba ponavljati: svetovna ekonomska kriza je izraz krize kapitalizma kot svetovnega reda; neodvisno od tega, ali si želimo ali ne, smo postavljeni pred nalogo, da se spoprimemo z neznanskimi družbenimi spremembami; evropski vladajoči razred (velekapital in ekonomsko-politične elite, ki krožijo med sedeži v vrhu uradne politike in... Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    3. 2. 2011  |  Mladina 5  |  Kolumna

    REŠITELJI, REŠEVALCI, REŠILCI ...

    Skupna »vrlina« slovenskih medijev je, da so opozorila o globini družbene krize in poskuse, da bi o njej racionalno razpravljali, spet zmešali v neužitno enolončnico z dnevnimi političnimi manevri za ohranitev ali polastitev oblasti. Različne pobude pa je treba dobro razločiti glede na to, za kaj si sploh prizadevajo. Le tako se bomo lahko za silo orientirali v vsesplošni politični zmedi. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    13. 1. 2011  |  Mladina 2  |  Kolumna

    Začeti na novo?

    V Sloveniji se pojavljajo predlogi, da bi državo rekonstruirali in začeli novo, boljše politično življenje naroda od začetka. O tem sicer molčijo trenutni nosilci odgovornih funkcij, a so polni prenovitvenega žara tisti, ki so bolj ob strani ali v opoziciji. So predlogi za nov začetek znamenje, da se slovenska politična elita začenja zavedati, da je sama glavni notranji dejavnik naraščajoče družbene in politične... Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    22. 12. 2010  |  Mladina 51  |  Kolumna

    Božična poslanica javni pameti

    Ob prazniku vsesplošnega miru, družinske sreče, potrošništva, samostojnosti in sprtosti je primerno, da se na javno pamet obrnemo s preudarnim nagovorom, ki naj se kar najbolj izogiba žargonom, zmerjanju in širjenju panike. To je, žal, veliko laže načrtovati kakor narediti. Edino očitno dejstvo našega skupnega tu-in-zdaj je, da ga živimo na načine, ki se med seboj grobo izključujejo. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    9. 12. 2010  |  Mladina 49  |  Kolumna

    Novinarji in referendum

    V poročanju novinarjev pred referendumom o novem zakonu o RTV Slovenija sem najbolj pogrešal... poročanje. Namreč jasna, jedrnata pojasnila, kaj piše v novem zakonu drugače kakor v starem, Grimsovem, in kaj o tem pravijo udeleženci v kampanji, pa naj so politiki, zaposleni v medijih ali njihovi raziskovalci. Da so se nekateri novinarji več ukvarjali z zagovarjanjem ali sesuvanjem zakona, ni novo. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    25. 11. 2010  |  Mladina 47  |  Kolumna

    RTV refren: dum dum!

    Odgovornost za referendum v Sloveniji vedno nosi pobudnik. On je presodil, da je stvar za slovenske državljane usodna. On meni, da imamo dovolj energije, politične volje in denarja, da se sredi krize gremo še 1, 2,... n referendumov. Kadar je pobudnik opozicija, je jasno, da je referendum poleg drugega še nadomestna nezaupnica vladi. Zdajšnja opozicija bi rada referendum v razmerah, ko smo javnost in mediji... Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    11. 11. 2010  |  Mladina 45  |  Kolumna

    Slovenija - pravna dežela?

    Zadnje čase v Sloveniji verjetno ni besed, ki bi jih v medijih slišali ali prebrali pogosteje kakor besedno zvezo »pravna država«. Politiki in mediji, lopovi in žrtve, tožilci in branilci, sodniki in priče, ljudje vseh slojev in prepričanj imajo trdno in enako mnenje. Pravna država pri nas ne deluje, pravne države je premalo, hočemo več pravne države. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    28. 10. 2010  |  Mladina 43  |  Kolumna

    Kralji na Betajnovi

    Premislimo minule lokalne volitve v nekoliko širši in globlji perspektivi kakor navadno. Novinarji in komentatorji, ki so spremljali in pojasnjevali dogajanje pred volitvami in potem, so bili standardno ozki in plitvi. Tej posebni obliki ozkosti in plitvosti se reče »parlamentarni kretenizem«. Gre za vedenje in razmišljanje poklicnih in amaterskih publicistov in politikov, ki registrirajo kot politično... Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    14. 10. 2010  |  Mladina 41  |  Kolumna

    Izhod iz krize, pokaži se!

    »Kdaj lahko pričakujemo izhod iz krize?« To se vsak dan že več let sprašujejo mediji. Postali smo že imuni za neumnost tega vprašanja. Čas je, da postanemo pozorni na to, kako je postavljeno in kaj jemlje za samoumevno, pa ni samoumevno. Predvsem tako postavljeno vprašanje ne dvomi, da izhod jè. Za nameček si ga predstavlja na moč preprosto. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    7. 10. 2010  |  Mladina 40  |  Kolumna

    Kako neka godba postane slovenska?

    Domoljubje s plakata, ki razglaša, da »brez slovenske glasbe ni slovenske identitete«, o marsičem molči. Predvsem ne pove, kaj je za naročnike plakata otipljiva realnost za domoljubno oznako »slovenska glasba«. Kot sociologa me to zbode v oči, kot poslušalcu pa mi zapiska v ušesih. Ej, ali so nas, poslušalce, kaj vprašali? Ali ni vsako človeško bitje po rojstvu in po logiki najprej poslušalka ali poslušalec... Več