Jože Vogrinc

Jože Vogrinc

  • Jože Vogrinc

    18. 8. 2017  |  Mladina 33  |  Družba

    Ob zares velikih znanstvenikih

    Recimo, da oseba, ki velja za ugledno in izobraženo, morda celo za pametno, javno privleče na dan izjavo, kakor je ta, da v vsej zgodovini ni bilo niti enega samega zares velikega znanstvenika ženskega spola, torej znanstvenice. Kaj bomo naredili? Bomo podpisali peticijo zoper to neumnost? Se bomo pritožili komisiji EU ali na evropsko sodišče za človekove pravice? Več

  • Jože Vogrinc

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Politika

    Slovenija, dežela davkoplačelcev

    Ni vseeno, za kaj štejemo drug drugega v javnem prostoru. In v skladu s tem, za kaj imamo v temeljnem pomenu druge, jih v javnem komuniciranju tudi naslavljamo. Eden izmed dosežkov francoske revolucije v tistih davnih časih, ko so bile temeljne družbene vrednote še svoboda, enakost in bratstvo, ne pa še varnost, nadzor in pregraje, je bil, da so nehali naslavljati ene z veličanstvi in milostljivimi, druge pa z drhaljo – vsi so postali državljani in državljanke. Potem smo se naslavljali, kakor da smo si tovariši in tovarišice, zdaj se spet obkladamo z gospemi in gospodi. Več

  • Priložnost: pojem iz neoliberalnega besedišča

    Kriza je priložnost, slišimo. Brexit je priložnost. To ni nič novega. Če parafraziram Lenina: za tajkuna, ki je na tem, da ga revolucionarno sodišče obesi, je to priložnost, da rablju proda vrv. Nesreče so sploh priložnost. Otrok, ki je v prometni nesreči izgubil starše, ima priložnost, da se čustveno osamosvoji. Ciril Kosmač je tudi že zdavnaj sporočil, da se – vsaj za Tolmince njegovega časa – v nesreči vedno skriva sreča: če žagarju žaga odreže prst, je to nedvomno še sreča, saj bi mu bilo lahko odrezalo roko. Kajpak se spodobi, da omenimo še znani vic, ko je zlata ribica naklonila Slovencu željo, a ga je prej opozorila, da bo, karkoli si bo zaželel in dobil, njegov sosed dobil dvojno. Zaželel si je, da ostane brez enega očesa. Boljšega zgleda za dobro izkoriščeno priložnosti si v tej deželi ni mogoče zamisliti! Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    4. 12. 2015  |  Mladina 49  |  Komentar

    Reka ljudi z zašitimi usti

    Temeljna točka boja proti barbarstvu, v katero smo potisnjeni, je, da smo sposobni v pribežnikih v EU prepoznati ljudi, ki si prizadevajo živeti normalno življenje in so do njega enako upravičeni kakor mi. Mi, ki se vedemo, kakor da je naša zasluga, da nismo v njihovi koži, in naša pravica, da nas ne motijo v samozadovoljstvu. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    2. 10. 2015  |  Mladina 40  |  Komentar

    Politični da, ekonomski ne?

    Kako razločimo ekonomskega migranta od političnega begunca? Na to vprašanje moramo neizogibno poskušati odgovoriti takoj. To pa zato, ker si ga praktično postavljajo in ga v praksi rešujejo že zdaj, vse te dneve, mesece in leta, predvsem policisti evropskih držav, kjer begunci so. V njihovi praktični moči je, da odločijo, začasno ali stalno, o usodi vsakega begunca. Vsak dan ljudi razločujejo in ločujejo na dve izključujoči se kategoriji, se pravi »politične begunce« /= PB/, ki smejo iti naprej, do naslednje meje, do naslednjega zbirališča, popisovanja, odbiranja itn., in na »ekonomske migrante« /= EM/, ki jih ta odločitev vrže v drugo polje, kjer med njimi izbirajo državne instance in kjer jih čaka usoda v spektru od zavrnitve, izgona, tavanja, smrtne ogroženosti na eni skrajnosti do dvoumne odrešitve in pripustitve v fleksibilno delovno silo na drugem robu. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    13. 6. 2014  |  Mladina 24  |  Javna pamet

    Presenečenje po sredini

    Takoj ko so mnenjske ankete postavile Mira Cerarja za favorita volitev v državni zbor, je postalo jasno, da bodo volitve 13. julija. Politični konformizem ustavnih sodnikov je porok za to. Ali je Cerarjevo vodstvo res presenečenje? Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    14. 2. 2014  |  Mladina 7  |  Komentar

    Radio Študent: 1969–2014 – kaj pa zdaj?

    V začetku tega meseca so nekateri mediji delali veliko zgodbo iz konflikta med študentsko organizacijo ljubljanske univerze (ŠOU), formalnim ustanoviteljem, in Radiem Študent (RŠ). Potem pa je zadeva poniknila. Vendar finančni in identitetni problemi študentske organizacije niso izginili. Kvečjemu se bodo ob pričakovanju nadaljnjih reform študentskega dela in usihanju sredstev za financiranje obštudijskih dejavnosti kmalu še bolj zaostrili. Tudi zato (a ne le zato) ni trajno zagotovljen niti nadaljnji obstoj radia kot neodvisnega, družbenokritičnega medija mladih intelektualcev. Zato je prav, da na kratko povzamemo, za kaj je šlo pri nedavnem konfliktu, potem pa osvetlimo družbeni in zgodovinski pomen RŠ in glede na ta pomen analiziramo njegov dejanski položaj danes in možnosti njegovega kakovostnega preživetja v bližnji prihodnosti. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    3. 1. 2014  |  Mladina 1  |  Javna pamet

    Še sreča

    Od javnega pametovanja na tem mestu se bom poslovil in bralcem in bralkam zaželel srečno leto 2014 tako, da s prstom pokažem na dve različici prodajanja sreče, ki sta v slovenski ideologiji trenutno zelo v rabi. Bolj ko je šlo leto h koncu, radodarnejši so bili mediji s ponudo te redke dobrine. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    20. 12. 2013  |  Mladina 51  |  Javna pamet

    Transparentnost korupcije

    Mediji so hkrati z odstopom vodstva KPK z običajno lahkovernostjo povzeli poročilo Transparency International /TI/, da je na svetovni lestvici »zaznane korupcije« Slovenija letos »bolj pokvarjena« kakor lani. Spet smo lahko uživali v samoponiževanju. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    6. 12. 2013  |  Mladina 49  |  Javna pamet

    Do konca in naprej?

    Dva med seboj praktično nepovezana dogodka v slovenski politiki vsak po svoje zahtevata razmislek, kaj se pravi, dosledno ravnati v politiki. Ali to pomeni biti radikalen in iti do konca? In kaj pravzaprav pomeni, biti radikalen in iti do konca: goniti svojo ne glede na to, ali boš s tem dosegel deklarirani cilj ali ne? Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    22. 11. 2013  |  Mladina 47  |  Javna pamet

    Podmladek in razredi

    Srednješolec z nedolžnim prepričanjem in z že izdelano politično kariero v glavi je zadnjič med poletom na neko srečanje sebi enakih pod pokroviteljstvom EU zaupal sopotnikom svojo vizijo političnega dogajanja v Sloveniji v bližnji prihodnosti. Optimistična je. Sodniki bodo obsodili, ustrezni organi pa pozaprli tistih nekaj pokvarjenih politikov različnih barv. Ko bo to opravljeno, bodo »mi mladi prevzeli vajeti«. Slovenija bo kot malce počasen otrok stekla za drugimi v Evropi, ki so »že našli izhod iz krize«. Veselite se! Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    8. 11. 2013  |  Mladina 45  |  Javna pamet

    Razpadanje družbe

    Dogajanje v Sloveniji je treba razumeti kot razpadanje družbe. Ne le države kot organizacije, ne samo vladajočega razreda. Razpada družba kot sistem, katerega deli bi se morali sporazumeti o strategiji za preživetje. Vem, to ni popularno zapisati. Uredniki in publika imajo rajši bolj vesele viže. A tako je. V kakšni drugi državi bi se vladajoči dogovorili glede minimalnih skupnih točk, plačali strokovnjake, tudi alternativce, da bi izdelovali alternative za primer, da zamočijo, in bi kaznovali solerje in ubežnike z ladje s trajno izključitvijo. V Sloveniji danes pa razpadajo tudi elite. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    25. 10. 2013  |  Mladina 43  |  Javna pamet

    Zombiji kontra vampirji

    Časi, ki jih živimo, so na moč nenavadni. Čas ni več en sam in ne teče počasi in enakomerno. Aktivizem se ne more več zanašati na preprosto zahtevo, naj delujemo »tu in zdaj«. Kje je »tu« za protestnika, ki posluša posnetek godbe v živo in obenem na mobiju preverja sprotno poročanje o protestu, ki se ga udeležuje? Kdaj je »zdaj«, ko pa se časi prehitevajo in zamikajo med seboj, v 21. stoletju pa se vračamo v socialne razmere iz Engelsovega Manchestra (začetek 19. stoletja) in v ideološko ozračje, kjer se kombinirata lov na čarovnice (17., ponekod še 18. stoletje) in samorodni fašizem (20. stoletje)? Duh časa je ušel iz stekleničke in se izgubil v izpušnih plinih. Zeitgeist je passé. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    11. 10. 2013  |  Mladina 41  |  Javna pamet

    Vladajoči se zatirajo

    Med vsakdanjimi predstavami o vladajočih je ena najpogostejših, da uživajo brez zavor – da ni ničesar, česar si ne bi mogli privoščiti in kar bi jim bilo prepovedano. Ta predstava temelji na izkušnji, da si nekaznovano privoščijo, česar si drugi ne smemo in ne moremo. Kljub temu je napačna. Iz nje kuka zavist, pojí pa jo napačna misel, da gospodar želi isto kakor hlapec, le da v nasprotju s hlapcem želje lahko prosto uresničuje. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    27. 9. 2013  |  Mladina 39  |  Javna pamet

    Pri nas doma v EU nič novega

    Ni razloga, da si kot senilne vedeževalke nad prazno skodelico kave razbijamo glavo, le kaj je stara nova kanclerka mislila, ko je pred volitvami mimogrede omenila Slovenijo. Stvar je jasna kot umita skodelica: Slovenija bo reforme in sanacijo bank speljala tako, kot hočemo. Ne glede na barvo trenutne oblasti in ali nosi hlače ali krilo, mora Ljubljana (ki je v tej kanclerkini misli zgled za Lizbono, Rim ali Pariz) slediti Berlinu, Frankfurtu in Bruslju. Naj bo nova nemška koalicija osjih ali sršenovih barv, v nobenem primeru vlak ne menja smeri. Obsojeni ste na še nekaj let kontinuitete. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    13. 9. 2013  |  Mladina 37  |  Javna pamet

    »Naj cerkev plača«

    V Sloveniji je trenutno precejšnje soglasje, »naj cerkev plača«. Nalašč sem pustil narekovaje, cerkev z malo začetnico in nisem navedel predmeta, na katerega se nanaša glagol. V privlačni misli, »naj cerkev plača«, so namreč zgoščene med seboj nezdružljive želje in solidarna med seboj nezdružljiva prepričanja. Ta idejni tvor bi bilo vendarle treba predreti in se vprašati, kaj bi to najverjetneje pomenilo. Kdo in kaj bo verjetno plačal in komu? Kakšne so lahko trajne politične posledice finančnega zloma RKC v Sloveniji za razvoj naše družbe? Kako naj se vedejo do cerkve politične sile, katerih cilj je socialistična družba? Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    16. 8. 2013  |  Mladina 33  |  Javna pamet

    Druga Švica? Druga Švedska?

    Omenjanje Slovenije kot druge Švice je v medijih in v politiki pogosto, omenjanje Švedske kot zgleda za posnemanje pa še bolj. Priložnosti so vseh vrst. Vsaka trenutna opozicija in marsikateri menda neupoštevani strokovnjak se pridušata, da bi bila Slovenija »druga Švica« ali »druga Švedska«, če bi bile slovenske vlade poslušale njih. Švica in Švedska sta pri tem retorični pomagali, neobvezni prispodobi uspešnosti. Kot taki sta politično fantaziranje in ju ne jemljemo resno. Več

  • Vidimo, da je kradel

    Poročanje na TV je vedno bolj podobno peni. Poročevalsko peno si lahko predstavljate kot peno na pivu ali na kapučinu, še rajši pa kot sladkorno peno. Se pravi, nekaj malega snovi in zelo veliko zraka; vabljiv videz in nekaj sekund ugodja, potem pa nič. Razen zobobola, če ste neprevidni s sladkorno peno. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    19. 7. 2013  |  Mladina 29  |  Javna pamet

    Dežela na senčni strani Afrike

    Prepričanje, da je Slovenija trdno zasidrana v geografskem prostoru, zares ne sodi v postmoderno geografijo. Izkušnje kažejo, da se njene koordinate naglo spreminjajo. Ko je bil Tito še živ, je bila dežela na poti v socializem. Mati Partija ji je zavila brašno v culico in dete Slovenija z bratskimi republikami vred je zabredlo v neznane kraje, za katere se ne ve več dobro, ali so sploh na Zemlji. Potem se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja naenkrat začelo ugibati, kje Slovenija pravzaprav jè. Nekateri so bili na podlagi starih zemljevidov in starčevskega spomina zmotno prepričani, da leži sredi Evrope. Tisti, ki smo budno spremljali živahne stike SFRJ in še posebej JLA z bratskimi državami v Afriki, smo že takrat menili, da je samo vprašanje časa, kdaj bo naša država sprejeta v Organizacijo afriške enotnosti. Več

  • Totalitarni simboli?

    Najočitnejši izraz zatohlosti slovenske uradne politične scene je, da se ne neha cufanje med parlamentarno desnico in levico glede tega, kateri simbol lepše prihodnosti iz časov, ko se levi in desni petelinčki še niso rodili, je nesprejemljiv. Desnica je nespravljiva in se proti totalitarizmu bojuje totalitarno: odreka pravico do lastnih simbolov boja tistim, ki so se za svobodo svojega ljudstva borili pod rdečo zvezdo. Njena vera je malikovalska, poganska: čeprav vemo, za kaj so se veterani pod rdečo zvezdo bojevali, desni malikovalci za nazaj zanikajo vrednost boju pod napačnim simbolom. Izbira simbola je desnici pomembnejša od realnosti boja in njegove vsebine in cilja. Levica je, kakor vedno, spravljiva. Sklene kompromis in žrtvuje en simbol, da ohrani drugega: rdeča zvezda ni totalitaren simbol, srp in kladivo pa sta. Ne opazi, da s takim kompromisom privoli v tezo, da je neki poljuben simbol sam na sebi totalitaren. Desnici popusti v bistveni točki, namreč v fetišističnem prepričanju v togo povezanost med simbolom in vrednotami, ki jih simbol izraža. Če ima namreč desnica prav, ima simbol neznansko moč, da za nazaj spremeni zgodovinsko resnico. Izniči, kaj je simbol pomenil tistim, ki so vanj verjeli, na temelju tega, da desnica o simbolu danes trdi, da ta vedno in neizogibno, kadarkoli in kjerkoli v zgodovini, ne glede na uporabnike, pomeni isto. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    21. 6. 2013  |  Mladina 25  |  Javna pamet

    Vaja v Atenah

    Ko to pišem, grška javna RTV, ki so jo zaprli, kakor zapreš pipo z vodo, spet oddaja. Vlada pa se dogovarja o »zamenjavi« zdajšnje RTV z »vitkejšo« in »transparentnejšo« RTV. Kljub temu je kapitalsko-imperialni trojki vaja iz odpravljanja demokracije v Evropi kar uspela. Protestni odziv na ukinitev javne RTV v Grčiji je bil po Evropi šibek. Skoraj ni segel čez meje stanovske zaskrbljenosti novinarskih kolegic in kolegov. Javne RTV po Evropi v poročanju poudarjajo izgubo delovnih mest, molčijo pa o tem, kaj pomeni odprava javne TV za demokracijo. To velja tudi za BBC, ki ga učbeniki novinarstva postavljajo za vir in zgled javne RTV, čeprav ne ustreza več temu pojmu. Javna korporacija BBC je danes ideološki aparat finančnega kapitala. Poročila BBC World so embalaža za oglaševanje letalskih družb, bank in zavarovalnic. Odplačevanje grških dolgov poplačuje napačne naložbe in pogoltnost Cityja. Grki plačujejo z ukinjanjem svojega zdravstva, šol in RTV, kar bi drugače morali plačevati britanski zavarovanci kot socializacijo bančnih dolgov svojim kapitalistom. BBC vnaprej blokira zavest, da bi morali biti navadni Britanci solidarni z navadnimi Grki. Tako ne ravna kakšna komercialna RTV v »novi Evropi«, pač pa svetovni zgled javne RTV. Čas je, da se vprašamo: kaj in koga branimo, ko branimo grško javno RTV? Več

  • Superhik in polna zaposlenost

    Nobene druge izbire nimamo več, kakor razviti lastno, novo politično domišljijo, da si bo upala seči čez meje zdajšnje politike. To velja za vso Evropo, ne samo za Slovenijo. Superhik iz Alana Forda je, nasprotno od Robina Hooda, jemal revnim in dajal bogatim. Superhik politika očitno pelje v vedno večjo revščino, pa tudi v brezpravnost. Prisega, da nas bo znanje rešilo iz krize, z jemanjem šolstvu in znanosti pa naganja iz Slovenije diplomirance, magistre, doktorje znanosti. Baje smo vsi v istem čolnu, a otroci bogatih se šolajo v tujini, njihovi starši pa se zdravijo zasebno, medtem ko se javno šolstvo in zdravstvo slabšata. Krčiti javni sektor je tako bistro, kakor če maratonec odvrže polno plastenko vode, da bo lažje tekel. V vsakem primeru bo izid hkratnega vpisa fiskalnega pravila in oteženega razpisovanja referendumov v ustavo brezpravnost. Ko se bo namreč stiska še povečala, se vlada ne bo mogla bolj zadolžiti, zato bodo pravice ljudi do stanovanja, dela, študija, zdravja žrtvovane na oltarju najsvetejše pravice kapitalizma, kopičenja bogastva pri najbogatejših. Če pa se bo zgodilo, kar je prav tako vse verjetneje, da bodo države pod pritiskom državljanov zavestno kršile fiskalno pravilo, bo tudi to pomenilo, da je ustava le kos papirja. Od pravnikov vse pogosteje slišimo »pomirjujoča« pojasnila, da je ustava v resnici le ideal: fino je, če se temeljne pravice ljudi ne kršijo, četudi, žal, drži, da se. To me ne pomirja: če je namreč ustava v praksi spoštovana toliko kot božje zapovedi, to pomeni, da ni več temeljni pravni dokument družbe, pač pa neobvezen nasvet, naj laiki častimo »demokracijo«, a se ni treba niti spovedati, če se ne menimo zanjo. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    24. 5. 2013  |  Mladina 21  |  Javna pamet

    Iščete Gospodarja?

    Z izjavama, da levica potrebuje Gospodarja in da potrebuje levo Margaret Thatcher, je Slavoj Žižek v medijih spet povzročil nekaj zabave. Pristni ljubitelji svobode in čisti levičarji so se odzvali enako. Gospodarja?? Brrr …! Thatcherjevo? O, groza! Dejansko je nova le njegova formulacija, kaj je pogoj radikalne spremembe v politiki danes. Žižek trdi, da mora voditelj, ki želi radikalno spremembo kapitalizma, trajno pritegniti na levico del doslej desnici naklonjene javnosti – tako, da v nasprotni smeri povleče potezo Thatcherjeve, ki je pritegnila del privržencev levice in prisilila laburiste, da so sprejeli neoliberalni okvir politike. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    10. 5. 2013  |  Mladina 19  |  Javna pamet

    Ustavna gangrena

    Ne zdi se, da bi se slovenske stranke zavedale, v kaj se spuščajo s spremembo ustave, ki vsebuje fiskalno pravilo in ki praktično onemogoča, da bi ljudje z referendumom spremenili sovražno finančno politiko. Opozicija je zadovoljna, ker vlada uresničuje njene načrte in tako v praksi prevzema odgovornost za katastrofalne rezultate njene pretekle politike in za zdajšnjo politično smer desnice, čeprav se premierka verbalno ograjuje od obojega. Obenem jo lahko opozicija napada za ukrepe, kakršne bi izvajala sama, če bi bila na oblasti. Koalicija misli, da si kupuje čas do priprave drugačnih ukrepov – takih, ki bi delček davkov prenesli na pleča bogatejših in zagnali gospodarsko rast. Načrtovani ukrepi niso nobeno levičarstvo – niso niti socialdemokratski, kaj šele socialistični. Višji DDV bo večji odstotek dohodka vzel revnejšim, progresivno obdavčenje bo skupaj z višjim DDV-jem in z odpravo plačnih dodatkov v javnem sektorju nesorazmerno prizadelo srednji razred. Predvidena področja vlaganj (železnice, les, ekološka in domača pridelava itn.) so deloma zamujena v primerjavi s konkurenco. Obenem so samoumevna in nesporna, računajo pa predvsem na evropski denar. Če upoštevamo, da bi se dejansko tudi desnica, če bi bila na oblasti, morala ob dani finančni politiki zateči k podobnim davčnim ukrepom in govoriti o istih razvojnih prioritetah, ugotovimo, da je »politika« v Sloveniji konsolidirana. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    19. 4. 2013  |  Mladina 16  |  Javna pamet

    Skromen predlog za dokončno rešitev vseh težav slovenske države

    Finančni strokovnjaki, od gospodarjev IMF in OECD prek EU do Financ, Odmevov in Pogledov Slovenije, soglašajo: naša (hm?) država mora takoj pomiriti finančne trge, potem pa sanirati banke. Prvo naredi tako, da vnese v ustavo fiskalno pravilo, drugo tako, da hitro proda, kar bo le kdo hotel kupiti od državnega premoženja. Z drugim dejanjem spodnese gospodarski temelj za samostojno politiko, s prvim odpoved samostojni politiki vpiše v ustavo. Z obojim skupaj postane Slovenija marksistična država. Ravna namreč po znamenitem nasvetu iz filma bratov Marx: človeku, ki je zašel v finančne težave, svetujejo, naj si najame advokata, in ko dojame, da bo potem še zmeraj v težavah, ga prepričajo, da bo imel vsaj advokata. Slovenija je na točki, ko se država odpoveduje materialnim možnostim za vpliv na blaginjo državljanov in lasten obstoj, obenem pa v ustavo vnaša kot prvo skrb blaginjo svojih upnikov, »finančnih trgov«. Kaj nam ostane? Nam nič. Ostane pa država. Več

  • Suverenost in samostojnost

    Spet nam grozi izguba suverenosti. Taki so spet naslovi v časopisih, to kažejo zaskrbljeni obrazi komentatorjev. Če na Pučniku pristane apokaliptična trojka, bo Slovenija izgubila suverenost. Če pa bodo tisti, ki nas kot državljane zastopajo in jim neupravičeno rečemo kar država, pridni in bodo z zgovornimi gibi nedvoumno nakazali ljubiteljem družinske srebrnine, da jih vabimo, naj si postrežejo z njo, bodo suverenost ohranili?! Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    22. 3. 2013  |  Mladina 12  |  Javna pamet

    Ponarejevalci izobrazbe

    Kot univerzitetnega učitelja me to, da je branje končnih izdelkov študija naenkrat postalo nacionalni šport (s katerim se brez zadržkov ukvarjajo tudi taki, ki nikoli v življenju niso preštudirali nobenega univerzitetnega gradiva), obenem zabava in jezi, skrbi in veseli. Več

  • Nezaupnica ljudstva in prehodna vlada

    Če hočemo razumeti, kaj vlada mandatarke Bratuškove lahko doseže in kaj bi morala delati, se vrnimo k temeljnemu vprašanju: kdo je komu in čemu v zadnjih mesecih izrekel nezaupnico? Na vprašanje, kdo in komu, je odgovor jasen: slovenski državljani so odrekli zaupanje vladi, relativna ali celo absolutna večina volivcev pa v anketah izreka načelno nezaupanje do vsebinske in osebnostne ponudbe strank v državnem zboru. Nezaupnica premieru Janši in imenovanje nove mandatarke sta način, kako je večina v državnem zboru vzela na znanje prvo izmed teh dveh dejstev. Z drugim pa utegnejo imeti tisti, ki so deložirali Janšo in postavljajo na njegovo mesto Bratuškovo, hude težave. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    22. 2. 2013  |  Mladina 8  |  Javna pamet

    Domoljubje danes

    Prihodnost vstajniškega gibanja je odvisna od tega, ali bo zares preseglo zastarano delitev na leve in desne in ne bo le ponavljalo plitvih gesel, da so »vsi isti«, se pravi enako pokvarjeni in »gotofi«. Če pa hočemo to, bomo morali spremeniti in drugače zastaviti podedovani odnos levice do tem, za katere se zdi, da jih ima v trajni posesti desnica. Med njimi je ena izmed najbolj izpostavljenih domoljubje. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    7. 2. 2013  |  Mladina 6  |  Javna pamet

    Stranke in gibanje

    Kaos v deželi narašča. Preostanek vlade s podporo v vrhu policije in RKC prispeva k temu. Pri izrednih razmerah bi ostal na oblasti, čeprav večina ljudi zahteva njegov odhod. Glavnina političnega razreda s podporo v gospodarstvu, upravi in medijih se že peha za prevzem komande. Po čem ločimo druge od prvih? Po odnosu do protestnega gibanja. Prvi ga deloma priznavajo za nasprotnika, deloma ga poskušajo kriminalizirati in sprovocirati nasilje, da bi ga izolirali od tihe večine in potem zatrli. Odnos drugih do gibanja je dvoumen in raznoroden. To kaže na neenotnost in zato tudi na nesposobnost za hitro in učinkovito delovanje. Zato je zdaj oblast, čeprav je njen vrh okleščen, tudi formalno še bolj skoncentrirana v štabu kakor pred protesti in poročilom KPK. Več