Jože Vogrinc

Jože Vogrinc

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    22. 11. 2013  |  Mladina 47  |  Javna pamet

    Podmladek in razredi

    Srednješolec z nedolžnim prepričanjem in z že izdelano politično kariero v glavi je zadnjič med poletom na neko srečanje sebi enakih pod pokroviteljstvom EU zaupal sopotnikom svojo vizijo političnega dogajanja v Sloveniji v bližnji prihodnosti. Optimistična je. Sodniki bodo obsodili, ustrezni organi pa pozaprli tistih nekaj pokvarjenih politikov različnih barv. Ko bo to opravljeno, bodo »mi mladi prevzeli vajeti«. Slovenija bo kot malce počasen otrok stekla za drugimi v Evropi, ki so »že našli izhod iz krize«. Veselite se! Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    8. 11. 2013  |  Mladina 45  |  Javna pamet

    Razpadanje družbe

    Dogajanje v Sloveniji je treba razumeti kot razpadanje družbe. Ne le države kot organizacije, ne samo vladajočega razreda. Razpada družba kot sistem, katerega deli bi se morali sporazumeti o strategiji za preživetje. Vem, to ni popularno zapisati. Uredniki in publika imajo rajši bolj vesele viže. A tako je. V kakšni drugi državi bi se vladajoči dogovorili glede minimalnih skupnih točk, plačali strokovnjake, tudi alternativce, da bi izdelovali alternative za primer, da zamočijo, in bi kaznovali solerje in ubežnike z ladje s trajno izključitvijo. V Sloveniji danes pa razpadajo tudi elite. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    25. 10. 2013  |  Mladina 43  |  Javna pamet

    Zombiji kontra vampirji

    Časi, ki jih živimo, so na moč nenavadni. Čas ni več en sam in ne teče počasi in enakomerno. Aktivizem se ne more več zanašati na preprosto zahtevo, naj delujemo »tu in zdaj«. Kje je »tu« za protestnika, ki posluša posnetek godbe v živo in obenem na mobiju preverja sprotno poročanje o protestu, ki se ga udeležuje? Kdaj je »zdaj«, ko pa se časi prehitevajo in zamikajo med seboj, v 21. stoletju pa se vračamo v socialne razmere iz Engelsovega Manchestra (začetek 19. stoletja) in v ideološko ozračje, kjer se kombinirata lov na čarovnice (17., ponekod še 18. stoletje) in samorodni fašizem (20. stoletje)? Duh časa je ušel iz stekleničke in se izgubil v izpušnih plinih. Zeitgeist je passé. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    11. 10. 2013  |  Mladina 41  |  Javna pamet

    Vladajoči se zatirajo

    Med vsakdanjimi predstavami o vladajočih je ena najpogostejših, da uživajo brez zavor – da ni ničesar, česar si ne bi mogli privoščiti in kar bi jim bilo prepovedano. Ta predstava temelji na izkušnji, da si nekaznovano privoščijo, česar si drugi ne smemo in ne moremo. Kljub temu je napačna. Iz nje kuka zavist, pojí pa jo napačna misel, da gospodar želi isto kakor hlapec, le da v nasprotju s hlapcem želje lahko prosto uresničuje. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    27. 9. 2013  |  Mladina 39  |  Javna pamet

    Pri nas doma v EU nič novega

    Ni razloga, da si kot senilne vedeževalke nad prazno skodelico kave razbijamo glavo, le kaj je stara nova kanclerka mislila, ko je pred volitvami mimogrede omenila Slovenijo. Stvar je jasna kot umita skodelica: Slovenija bo reforme in sanacijo bank speljala tako, kot hočemo. Ne glede na barvo trenutne oblasti in ali nosi hlače ali krilo, mora Ljubljana (ki je v tej kanclerkini misli zgled za Lizbono, Rim ali Pariz) slediti Berlinu, Frankfurtu in Bruslju. Naj bo nova nemška koalicija osjih ali sršenovih barv, v nobenem primeru vlak ne menja smeri. Obsojeni ste na še nekaj let kontinuitete. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    13. 9. 2013  |  Mladina 37  |  Javna pamet

    »Naj cerkev plača«

    V Sloveniji je trenutno precejšnje soglasje, »naj cerkev plača«. Nalašč sem pustil narekovaje, cerkev z malo začetnico in nisem navedel predmeta, na katerega se nanaša glagol. V privlačni misli, »naj cerkev plača«, so namreč zgoščene med seboj nezdružljive želje in solidarna med seboj nezdružljiva prepričanja. Ta idejni tvor bi bilo vendarle treba predreti in se vprašati, kaj bi to najverjetneje pomenilo. Kdo in kaj bo verjetno plačal in komu? Kakšne so lahko trajne politične posledice finančnega zloma RKC v Sloveniji za razvoj naše družbe? Kako naj se vedejo do cerkve politične sile, katerih cilj je socialistična družba? Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    16. 8. 2013  |  Mladina 33  |  Javna pamet

    Druga Švica? Druga Švedska?

    Omenjanje Slovenije kot druge Švice je v medijih in v politiki pogosto, omenjanje Švedske kot zgleda za posnemanje pa še bolj. Priložnosti so vseh vrst. Vsaka trenutna opozicija in marsikateri menda neupoštevani strokovnjak se pridušata, da bi bila Slovenija »druga Švica« ali »druga Švedska«, če bi bile slovenske vlade poslušale njih. Švica in Švedska sta pri tem retorični pomagali, neobvezni prispodobi uspešnosti. Kot taki sta politično fantaziranje in ju ne jemljemo resno. Več

  • Vidimo, da je kradel

    Poročanje na TV je vedno bolj podobno peni. Poročevalsko peno si lahko predstavljate kot peno na pivu ali na kapučinu, še rajši pa kot sladkorno peno. Se pravi, nekaj malega snovi in zelo veliko zraka; vabljiv videz in nekaj sekund ugodja, potem pa nič. Razen zobobola, če ste neprevidni s sladkorno peno. Več

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    19. 7. 2013  |  Mladina 29  |  Javna pamet

    Dežela na senčni strani Afrike

    Prepričanje, da je Slovenija trdno zasidrana v geografskem prostoru, zares ne sodi v postmoderno geografijo. Izkušnje kažejo, da se njene koordinate naglo spreminjajo. Ko je bil Tito še živ, je bila dežela na poti v socializem. Mati Partija ji je zavila brašno v culico in dete Slovenija z bratskimi republikami vred je zabredlo v neznane kraje, za katere se ne ve več dobro, ali so sploh na Zemlji. Potem se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja naenkrat začelo ugibati, kje Slovenija pravzaprav jè. Nekateri so bili na podlagi starih zemljevidov in starčevskega spomina zmotno prepričani, da leži sredi Evrope. Tisti, ki smo budno spremljali živahne stike SFRJ in še posebej JLA z bratskimi državami v Afriki, smo že takrat menili, da je samo vprašanje časa, kdaj bo naša država sprejeta v Organizacijo afriške enotnosti. Več

  • Totalitarni simboli?

    Najočitnejši izraz zatohlosti slovenske uradne politične scene je, da se ne neha cufanje med parlamentarno desnico in levico glede tega, kateri simbol lepše prihodnosti iz časov, ko se levi in desni petelinčki še niso rodili, je nesprejemljiv. Desnica je nespravljiva in se proti totalitarizmu bojuje totalitarno: odreka pravico do lastnih simbolov boja tistim, ki so se za svobodo svojega ljudstva borili pod rdečo zvezdo. Njena vera je malikovalska, poganska: čeprav vemo, za kaj so se veterani pod rdečo zvezdo bojevali, desni malikovalci za nazaj zanikajo vrednost boju pod napačnim simbolom. Izbira simbola je desnici pomembnejša od realnosti boja in njegove vsebine in cilja. Levica je, kakor vedno, spravljiva. Sklene kompromis in žrtvuje en simbol, da ohrani drugega: rdeča zvezda ni totalitaren simbol, srp in kladivo pa sta. Ne opazi, da s takim kompromisom privoli v tezo, da je neki poljuben simbol sam na sebi totalitaren. Desnici popusti v bistveni točki, namreč v fetišističnem prepričanju v togo povezanost med simbolom in vrednotami, ki jih simbol izraža. Če ima namreč desnica prav, ima simbol neznansko moč, da za nazaj spremeni zgodovinsko resnico. Izniči, kaj je simbol pomenil tistim, ki so vanj verjeli, na temelju tega, da desnica o simbolu danes trdi, da ta vedno in neizogibno, kadarkoli in kjerkoli v zgodovini, ne glede na uporabnike, pomeni isto. Več