Bernard Nežmah
-
12. 11. 2009 | Mladina 45
Grof Nikolaj Tolstoj, zgodovinar, ki je tesno povezan s slovensko travmo
Izdajalec ni samoumevna zgodovinska kategorija. Ko je Nizozemec Viljem Oranski zasedel Anglijo in odstavil dinastijo Stuartov, so mnogi angleški in škotski plemiči emigrirali in služili v drugih vojskah ter sodelovali v vstajah proti novi angleški državi. Toda noben razumen človek danes nanje ne bo gledal kot na izdajalce. Kozaki so v drugi vojni resda sprejeli, da se bodo bojevali na nemški strani proti Sovjetski...
-
5. 11. 2009 | Mladina 44 | Kolumna
31. oktober je slovenski državni praznik. Dela prost dan, na katerega po državi obujamo spomin na reformacijo in z njo na čas književne samobitnosti, na začetek množičnega pisanja in branja slovenskih knjig. Dan razuma torej. Po naključju se je slovenski racio dobesedno ujel s francoskim, zakaj malodane na isti dan, 30. oktobra, je v Parizu umrl največji še živeči intelektualec dvajsetega stoletja antropolog...
-
22. 10. 2009 | Mladina 42 | Kolumna
Ko je podjetje »Mura« celo letošnje leto bivalo v agoniji preživetja, so Prekmurci pozivali premiera, naj jih za Boga vendar obišče in jim pomaga. Toda predsednik Borut Pahor ni in ni našel prostega termina, da pride in prisluhne njihovim težavam. Ko pa je največje prekmursko podjetje dokončno kolapsnilo in se je delavstvo dvignilo v upor, je prvi mož vlade prišel na pogorišče in izrazil vsaj nekaj sočustvovanja z...
-
22. 10. 2009 | Mladina 42
Umberto Galimberti, filozof in filozofski svetovalec
Profesor Galimberti, ki predava na univerzi Ca’ Foscari v Benetkah, je napisal izjemno odmevno knjigo o nihilizmu med mladimi, ki je nedavno izšla tudi v slovenskem prevodu. Z njim smo se po spletu naključij pogovarjali prav v eni izmed sobic, v katerih je nekoč bival in ustvarjal največji nihilist med slovenskimi dramatiki Ivan Mrak.
-
15. 10. 2009 | Mladina 41 | Kolumna
V Oslu se je dogodil kulturni šok, ob katerem razum obnemi. Nobelovo nagrado za mir so dodelili ameriškemu predsedniku Baracku Obami. Seveda ni prvič, da je predsednik države prejel to nagrado. Leta 1990 so jo podelili sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu, kar je bilo takrat veliko presenečenje, a obenem jasno argumentirano. Ko so leta 1989 vihrale žametne revolucije po vzhodni Evropi, je Kremelj stal ob...
-
8. 10. 2009 | Mladina 40 | Družba
> Na žalost ne. Ko sem v osemdesetih letih proučeval vlogo kmetov v državljanski vojni, sem neuspešno iskal sogovornike. Ko sem se vrnil v Cambridge, sem doživel ironijo, da je bila prva oseba, na katero sem trčil na kosilu v kolidžu, Hans Lissmann, sicer eden največjih proučevalcev električnih rib. Ko me je med klepetom vprašal, s čim se ukvarjam, mi je sam povedal, da je odraščal v Rusiji med državljansko...
-
8. 10. 2009 | Mladina 40 | Kolumna
V Teharjah se je na spominski slovesnosti zbralo več tisoč ljudi, ki so se poklonili spominu množice pobitih v zloglasnem koncentracijskem taborišču, ki ga je po nemški kapitulacija maja 1945 ustanovila zmagovita Titova vojska. Svečana govornika sta bila profesor Justin Stanovnik, nekoč sam taboriščnik, in nadškof Anton Stres. Dogodek je imel status družinske komemoracije, na njem ni bilo nobenega izmed članov...
-
1. 10. 2009 | Mladina 39 | Kolumna
Kriminalisti so izvedli niz preiskav in pri tem aretirali Igorja Bavčarja in Boška Šrota. Razlog je sum pranja denarja in lepo število milijonov evrov pridobljenih zasebnih koristi. Še dve leti nazaj je veljalo v medijskem javnem mnenju, da so novi slovenski milijonarji veliki friki, bili so redni gostje teve oddaj, novinarji so jih spraševali za mnenja, pisali so gospodarske komentarje po uglednih dnevnikih,...
-
24. 9. 2009 | Mladina 38 | Kolumna
Posnetki protestov Murinih delavk so bili srhljivi. Gospe šivilje so vpile, grozile, preklinjale, žvižgale in mahale z rokami. Ko človek izgubi delo, ko mu grozi, da ne bo mogel preživeti svoje družine, izgubi tudi dostojanstvo. Premieru Borutu Pahorju je priznati vsaj predsedniško držo, ko je prišel mednje, čeravno je bilo vnaprej jasno, da bo izžvižgan.
-
17. 9. 2009 | Mladina 37 | Kolumna
Popolna stavka v Gorenju je šokirala državo. Paradni konj gospodarstva se je pokazal kot tempirana bomba, tisoče nezadovoljnih delavcev je zbralo neverjetni pogum in se uprlo vodstvu podjetja. Direktor Franjo Bobinac je še včeraj veljal za sanjskega dečka med menedžerji. Bil je antipod Bavčarjev in Šrotov, ki so svoje podjetje tajkunsko prisvajali, namesto da bi ga vodili.
-
10. 9. 2009 | Mladina 36 | Kolumna
Ko bard slovenske kulture Boris Pahor pove, da je tragično, ker je slovenski človek po fašistični in nacistični diktaturi doživel še domačo - komunistično, mu vse ploska. Ko pa opozicija v parlamentu predlaga sprejem evropske resolucije, ki obsoja totalitarizme, naj si bodo fašističnih ali pa komunističnih režimov, je vladajoča koalicija ohromljena.
-
3. 9. 2009 | Mladina 35 | Kolumna
Ob šestdesetletnici začetka druge svetovne vojne so se na Poljskem zbrali številni evropski premieri in predsedniki, ki so fascinirali s svojo enotnostjo. Izjema je bil le poljski predsednik Lech Kaczynski, sicer redni objekt poroga liberalnih kritikov, ki je hladno dejal, da septembra 1939 ni samo nacistična Nemčija napadla Poljsko, ampak tudi boljševistična Sovjetska zveza.
-
27. 8. 2009 | Mladina 34
Mladenič, ki pri 96 letih še vedno vozi avto, ki se vihravo požene prek dvopasovnice, ko oddaja pošto v domačih Barkovljah pri Trstu, ki sam potuje v Pariz, najraje v spalniku, je naenkrat postal cenjen tudi na Slovenskem. Nekoč je napisal knjigo, v kateri je napadel Kardeljevo pojmovanje naroda, in njena usoda je bila, da so jo 20 let zaplenjali, prepovedovali in skrivali, zaradi česar tako rekoč živa duša na Slovenskem ne ve, kaj je v njej pisal, danes pa mu je MK v enem dnevu ponatisnila kar pet romanov. Boris Pahor je mož, ki je bil priča celi eri, ko se je upiral fašizmu, nacizmu, komunizmu, a danes tudi glamurju potrošniške družbe. Njegov tok življenja je svojsko neponovljiv; ko so ga po osvoboditvi iz nacističnega taborišča, kjer je zbolel za jetiko, pripeljali v pariški sanatorij in je v njem nato preživel leto in pol, je to obdobje opisal, kakor da je opravil tri semestre na Sorboni, saj je iz dneva v dan požiral dela Sartra, Camusa, Gida in drugih francoskih pisateljev in filozofov. Ko je bil nedavno gost v evropski prestolnici, je namesto na kosilo v elitno restavracijo raje odšel v park, kjer je jedel piškote in bral; škoda se mu je zdelo porabiti uro ali dve, da bi tratil čas s sedenjem za gostilniško mizo. Kako se je formiral, kako je bival in kaj je doživel v zadnjem stoletju, smo se z njim pogovarjali na njegovem domu v Kontovelu in v njegovem priljubljenem baru v Proseku.
-
27. 8. 2009 | Mladina 34 | Kolumna
Ko male zgodbe zakrivajo velike
Če bi se vprašali: kakšen tip države je moderna Slovenija, bi iz rokava stresli odgovor - pragmatična parlamentarna demokracija. Toda če pogledamo obseg in intenzivnost medijskih odzivov na blog kulturne ministrice Majde Širca, je sklep nasproten: v ospredju je skrb za moralno-politično korektnost. Primerjati nacionalko z bordelom in zasmehovati direktorja Jožeta Možino je kajpak početje, ki ne pristoji...
