Bernard Nežmah
-
18. 3. 2010 | Mladina 11 | Kolumna
Usodne topike, ki jih rešujejo ministri
Slovenija je gostiteljica srečanja dežel zahodnega Balkana. In kot taka zgled, kako naj nekdanje jugoslovanske republike uredijo svoje države, ter »zemljo obećana« za delavce, ki prihajajo iz Bosne, Srbije, Kosova in Makedonije. Če so mediji prejšnji teden izpostavljali tragično usodo zidarjev »Prenove«, tokrat beležijo bridko usodo delavcev celjskega »Gradisa«.
-
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Kolumna
Dejstvo, da je policijska ministrica obenem predsednica politične stranke, vseskozi generira vprašanja in sume politizacije policije. Če pa policisti, ki jih vodi predsednica LDS, aretirajo poslanca, ki je član njene nasprotnice SNS, bodo za kredibilnost potrebovali splošno sprejemljive dokaze. Poslanca Srečka Prijatelja so prijeli s svežnjem več sto tisoč evrov, ki jih je prejel od podjetnika v kavarni.
-
Oblast, ki je ne zanima realnost
Dolgo se je ob rednih mesečnih obiskih premiera Boruta Pahorja na »Slovenskih železnicah« ugibalo, kaj za vraga bi jim lahko svetoval mož, ki se je vse odraslo življenje ukvarjal izključno s politiko. Po petem prihodu pa je naposled le prišel rezultat Pahorjevih nasvetov: »SŽ« so najele svetovalno firmo, ki jim bo za milijon in dvesto tisoč evrov svetovala, kaj narediti vnaprej.
-
Zgodil se je Niko Kavčič. Metuzalemi ponavadi molčijo, ali pa se kurtoazno udeležujejo svečanosti. Starosta, ki nastopi pred televizijo s čustvenim in prodornim govorom je redkost. Sploh, če ima 94 let. Že zavoljo tega mu velja prisluhniti. In Niko Kavčič ni kdorkoli. Mož, ki je osebna vez Slovenije z Avstro-Ogrsko. Rojen je bil namreč leta 1915, bil bančni uslužbenec, kakopak partizan, po vojni je za UDBO...
-
Zadeva bulmastifov je poleg človeške tragedije prinesla doslej največji splet naključij. Življenjski partner predsednice LDS odvetnik Miro Senica je pred časom dobil pravno bitko, ki je ne bi dobil noben drug odvetnik. Nesrečni mož, ki je bil pred leti žrtev zverinskega klanja tropa psov, na sodišču še ni prišel nikamor. V bitki za odškodnino za trajne posledice je pod taktirko nasprotnikovega odvetnika Senice...
-
Nevidna korupcija pri belem dnevu
Kaj je storila vlada, ko je trojica bullmastifov pokončala svojega gospodarja? Tu namreč ni šlo za nesrečo, ki se lahko dogodi komurkoli. Pasje krdelo, ki je nekoč grozljivo razmesarilo nesrečnega pešca, je bilo po sklepih veterinarjev prenevarno za družbo in so zato odločili usmrtitev dvojice napadalnih psov. Toda na koncu je ministrstvo za kmetijstvo sprejelo sklep, po katerem so pokojnemu zdravniku Baričeviču...
-
Napad trojice bullmastifov, ki je do smrti razmesarila svojega lastnika, je šok, ki ga lahko merimo samo s pojmom moči starogrške tragedije. Nepredstavljivi horror! Toda ta tragičnost se je dogodila na ravni primarnih instinktov, intelektualni šok pa predstavlja minister Bogdan Pogačnik. Mož, ne le, da ni naslednji hip po objavi te vesti samodejno odstopil, še več, kot krivca je posthumno označil samo žrtev...
-
Nova heroina v deželi bonbončkov in snežnih kupov
Končal se je projekt odstavljanja Erjavca, toda bolj kot ministrov odstop, je presenetil predsednik Računskega sodišča (RS). Pred slabim mesecem je namreč gospod Igor Šoltes od premiera Boruta Pahorja zahteval, da odstavi okoljskega ministra. Toda tik pred finalom v parlamentu se je razvedelo, da sta se pred objavo zahteve RS po odstavitvi Erjavca na skrivaj sešla prvi mož vlade in prvi med računskimi sodniki.
-
Če je doslej zgolj minister Karl Erjavec veljal za cirkusanta, se mu je odslej pridružil še minister za znanost Gregor Golobič. Potem ko se je izkazalo, da je mož z eno delnico krepki solastnik podjetja Ultra, je zdaj na eni sami parlamentarni razpravi uspel razdreti tri erjavčevske. Najprej je lahkotno obtožil nacionalko manipulacij in izkrivljanj, nakar se je v Dnevniku odzval odgovorni urednik Rajko Gerič in...
-
Ko je nekdanji šef UDBE Tomaž Ertl prejel državno odlikovanje, mu je kot četica stopil v bran vrh socialdemokratov. Najmočnejša vladna stranka je njegovo glorifikacijo branila z besedami, da je v svojem ministrovanju storil tudi zelo državotvorno dejanje, kot je bila ustavitev miloševićevskega mitingaštva, ki je po državi izvajal jogurtne revolucije.
-
Erjavec še poslednjič kot joker koalicije
Odstavljanje ministra Karla Erjavca je dobilo mitske razsežnosti. TV dnevniki mu namenijo po deset uvodnih minut, časniki naslovnice in še vrsto člankov na notranjih straneh. Prva in ekskluzivna medijska tema je že od druge polovice decembra. Najprej so mediji prinesli vest, da ga je tožilstvo ovadilo neskrbnega dela obrambnega ministra v zadevi Patria.
-
22. 12. 2009 | Mladina 51 | Kolumna
Popolna stavka v Gorenju je šokirala državo. Direktor Franjo Bobinac je še včeraj veljal za sanjskega dečka med menedžerji. Bil je antipod Bavčarjev in Šrotov, ki so svoje podjetje tajkunsko prisvajali, namesto da bi ga vodili. Še lansko pomlad se je bil gospod Bobinac sončil pod žarometi slave, ko je prejemal celo najprestižnejšo nagrado Gospodarske zbornice zaradi izjemnega vodenja podjetja.
-
17. 12. 2009 | Mladina 50 | Kolumna
Opozicija kot destabilizator države?
Kaj pomeni za soočanje z veliko krizo, da je Slovenija parlamentarna država? Nekatere izjave vladajoče koalicije namreč namigujejo, da je vloga opozicije družbe škodljiva. Skratka, katera forma je učinkovitejša: demokracija ali diktatura? Značilnost jugoslovanske partijske oblasti je bila njena edinstvenost. Na eni strani smo imeli gospodarsko krizo, na drugi pa denimo ukrepe stabilizacije pod premierko Milko...
-
10. 12. 2009 | Mladina 49 | Kolumna
Moderni človek je ponosen na čas razsvetljenstva, v katerem biva. Doslej se je seveda smejal navadam starih ljudstev, ki so sušo preganjala s plesom dežja. Med plesom vrača in zbiranjem deževnih oblakov pač ni našel smiselne povezave. Tudi nekdanja jugoslovanska država je razpadla, ker je v veliki meri delovala iracionalno, njen veliki hendikep pa je bil, da je usodne odločitve sprejemal partijski-državni vrh, ki...
-
3. 12. 2009 | Mladina 48 | Kolumna
Amnezije preteklosti in sedanjosti
Po evropskih deželah praznujejo dvajsetletnico padca Berlinskega zidu. Kot zid je padel novembra v Berlinu, kot metafora pa je že pred tem padel v Varšavi, potem v Pragi, v Bukarešti, še prej v Budimpešti in v Ljubljani, malo z zamudo 1991 v Moskvi. Posledično je postal zgodovinski dogodek, ker je prinesel padec komunističnih diktatur. Toda, kaj se je v družbah takrat sploh dogodilo? Osnovno vprašanje, ki se...
