Staš Zgonik

  • Staš Zgonik

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Družba

    Nakupovanje zalog še ne pomeni panike

    Čakanje na prvi potrjeni primer novega koronavirusa v Sloveniji so zaznamovale obtožbe o slabi pripravljenosti in odzivnosti državnih institucij na eni ter cinične pripombe o paničarjenju ljudi, ki so se odločali za ustvarjanje zalog osnovnih potrebščin, na drugi strani. Vse to se dogaja v času, ko še ne vemo, kako hudo bo epidemija prizadela našo državo in preostale dele sveta. In v takem času je pošiljanje pravih sporočil v javnost izjemno pomembno. Več

  • Staš Zgonik

    28. 2. 2020  |  Mladina 9  |  Politika

    Viva eutanasia!

    Portugalski parlament je prejšnji teden po prvem branju glasoval za uzakonitev evtanazije in pomoči pri samomoru. Nekdaj ena najbolj konservativnih katoliških držav zadnja leta uvaja najnaprednejše zakone, tudi denimo, kar zadeva poroke istospolno usmerjenih in prepovedane droge. Pred dvema letoma je v parlamentu za dopustitev pomoči pri umiranju zmanjkala peščica glasov, tokrat so poslanci vladajočih socialistov ob pomoči več manjših strank z udobno večino potrdili kar pet ločenih zakonskih predlogov. Pred dokončnim glasovanjem bodo morali vse predloge združiti v enoten zakon. Več

  • Staš Zgonik

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Družba

    Nadgradnja v zastarelost

    Pametni telefoni so eden najbolj v nebo vpijočih primerov načrtovane zastarelosti, široko uveljavljane sodobne trženjske prakse, ki potrošnike zaradi hitre obrabe naprav, njihove krhkosti, dragega popravila in odsotnosti dolgoročnih nadgradenj programske opreme prisili v kupovanje novih, boljših in zmogljivejših naprav najmanj vsakih nekaj let. Več

  • Staš Zgonik

    7. 2. 2020  |  Mladina 6  |  Politika

    Kratkovidnost GZS

    Slovenija bi morala do konca minulega leta v Bruselj poslati prvi nacionalni energetski podnebni načrt (NEPN), dokument, s katerim naj bi se zavezala k izvajanju ukrepov za doseganje evropskih ciljev v boju proti podnebnim spremembam. Ni ujela roka. Če bo vse po sreči, naj bi glede na napovedi ministrstva za infrastrukturo načrt v Bruselj poslala marca. Padec vlade naj na postopek ne bi vplival, zatrjujejo na ministrstvu. »Sprejetje NEPN temelji na obvezah do EU. Po našem mnenju to sodi pod tekoče delo vlade, zato padec vlade ne bi smel vplivati na sprejetje.« Več

  • Staš Zgonik

    31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Svet

    Greta ekspres

    Nizkocenovni letalski prevozniki so železniški potniški promet na dolge razdalje potisnili na stranski tir. A s prodiranjem zavedanja o škodljivem učinku letenja na podnebne spremembe se je povpraševanje spet začelo krepiti. Če so se še pred nekaj leti za železniška potovanja odločali le ljudje, ki jih je bilo strah letenja ali pa so bili osebno naklonjeni vlakom, se je zdaj v ospredje prerinila želja po zmanjšanju ogljičnega odtisa potovanja. Velik del zaslug lahko pripišemo podnebni aktivistki Greti Thunberg, ki je z železniškim križarjenjem po evropskih podnebnih dogodkih in protestih vlakom naredila učinkovito reklamo. Več

  • Staš Zgonik

    31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Družba

    Preglašena znanost

    Posvet o tehnologiji 5G, ki ga je prejšnji petek pripravilo ministrstvo za javno upravo, moderiral pa kar sam minister Rudi Medved, je dvignil precej prahu. Šlo je namreč za organizirano soočenje strokovnjakov in teoretikov zarot – nasprotnikov uvajanja tehnologije zaradi neosnovanih strahov, ki izvirajo iz lažnih novic, dostopnih na spletu. Približno tako, kot bi na ministrstvu za zdravje organizirali posvet o cepljenju in infektologe soočili z anticepilci, pri tem pa obema stranema priznali celo enako težo argumentov. »Ko je minister papagajsko ponavljal, da moramo slišati vsa mnenja in da na posvet niso prišli ničesar razčistit, temveč zgolj izrazit svoja prepričanja, je znanost ponižal in degradiral na raven gostilniške debate,« je dogodek komentiral urednik tehnološke revije Monitor Matjaž Klančar. »Minister ni niti enkrat dejal, da je treba znanosti in stroki zaupati, da bosta opravili svoje delo. In to nas mora zelo skrbeti.« Več

  • Staš Zgonik

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Politika

    Sodba za Nobelovo nagrado

    Prizivno sodišče v Torinu je prejšnji teden pritrdilo sodbi prvostopenjskega sodišča, ki je pred dvema letoma prvo na svetu priznalo pravico do odškodnine zaradi razvoja tumorja pri pogostem uporabniku mobilnega telefona. Sedeminpetdesetletnemu Robertu Romeu, ki je bil zaradi službenih dolžnosti pri italijanskem ponudniku telefonije 15 let prisiljen uporabljati mobilni telefon po tri do štiri ure na dan, so priznali pravico do izredne državne pokojnine 500 evrov na mesec. Njegove težave so se začele z občutkom stalno zamašenega ušesa. Leta 2010 so pri njem odkrili tumor, ki pa je bil k sreči benigen. A ker so mu morali kirurško odstraniti ušesni živec, je od takrat na eno uho gluh. Več

  • Staš Zgonik

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Družba

    Mestne barikade

    Spletno nakupovanje je v vzponu. Glede na podatke združenja spletnih trgovcev Ecommerce Foundation so evropski potrošniki leta 2019 za spletno nakupovanje zapravili 621 milijard evrov, to je 13 odstotkov več kot leta 2018. Evropejci v povprečju z nakupovanjem prek spleta zapravimo že skoraj 1500 evrov na leto. Večino tako kupljenih dobrin nam dostavijo na dom. To pa pomeni, da se hkrati s povečevanjem obsega spletnih nakupov povečuje število dostavnih vozil. Več

  • Staš Zgonik

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Družba

    Čaščenje avtomobilov

    Evropski statistični urad je objavil primerjavo sestave izdatkov gospodinjstev v državah EU. V podatkih za leto 2018 Slovenija izstopa po deležu izdatkov, ki jih gospodinjstva namenjajo za prevoz. Za nakupe osebnih vozil, vzdrževanje teh in gorivo ter za storitve javnega prevoza v povprečju namenjamo skoraj 17 odstotkov izdatkov, največ med državami članicami. Nekaj k tej oceni sicer z nakupi goriva pripomorejo tudi tranzitni potniki in denimo Italijani v obmejnem pasu, a to ne spremeni dejstva, da je zagotavljanje mobilnosti v Sloveniji že vrsto let med najdražjimi v EU. Več

  • Staš Zgonik

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Svet

    Goreča celina

    Januar in februar, najtoplejša poletna meseca na južni polobli, v Avstraliji praviloma pomenita vrhunec sezone požarov. Tokratna požarna sezona se je začela že avgusta. In še preden se je januar sploh začel, prerasla v eno najbolj uničujočih v znani zgodovini. Več

  • Staš Zgonik

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura

    Pregled leta: Ni super, ni grozno

    Nadaljevanka v šestih delih je na naše zaslone prišla v obdobju, ko je za resno razpravo o jedrski energiji dejansko skrajni čas. V obdobju, ko se bo moralo človeštvo resno vprašati, ali bo še naprej tako zadržano pri izrabi najmogočnejšega nizkoogljičnega vira energije, ki ima trenutno edini realističen potencial za odpravo odvisnosti od fosilnih goriv. Več

  • Staš Zgonik

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Družba

    Pregled leta: Skozi pekel do raja

    Primož Roglič je letos nastopil na petih večetapnih kolesarskih dirkah. Na štirih je zmagal. Zmagal bi zelo verjetno tudi na znameniti Dirki po Italiji, a so ga mučile želodčne težave in se je moral na koncu zadovoljiti s tretjim mestom. Kljub temu je šlo za zgodovinski uspeh, saj se mu je kot prvemu Slovencu uspelo uvrstiti na oder za zmagovalce na kateri od treh velikih tritedenskih kolesarskih dirk. Ta uspeh je sicer nadgradil le nekaj mesecev zatem, ko je prepričljivo slavil na Dirki po Španiji. Jeseni je svoji letošnji beri dodal še dve zmagi na prestižnih italijanskih enodnevnih dirkah in sezono končal kot najuspešnejši kolesar na svetu. Dirko po Franciji, znameniti Tour, je letos izpustil. Prihodnje leto bo njegov osrednji cilj sezone. Več

  • Staš Zgonik

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Družba

    Pregled leta: Dvajsetletna legenda

    Še septembra smo bili ponosni na Luko Dončića, najbolj nadarjenega slovenskega košarkarja v zgodovini, ki je v svojem krstnem letu v ameriški košarkarski ligi NBA osvojil nagrado za novinca leta in se prebijal med najboljše igralce v ligi. Nato se je oktobra začela nova sezona. In vsi dotedanji dosežki so bili kar nekako pozabljeni. Dončić danes že spada vsaj med pet najboljših igralcev v ligi. Podatki, ki so jih v zvezi z njim zbrali statistiki, so nori. Tako rekoč z vsako tekmo postavi nov rekord, pri čemer preseže bodisi LeBrona Jamesa, bodisi Michaela Jordana, bodisi katerega od drugih velikanov košarke. Nasploh je njegovo ime najpogosteje omenjeno prav v njihovi družbi. In med glavnimi kandidati za naziv najkoristnejšega igralca lige. Več

  • Staš Zgonik

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Pregled leta: Zverovanje

    Medvedom in volkovom je letos uspelo nekaj posebnega. Za nekaj časa so na seznamu državnih sovražnikov številka ena zamenjali migrante. Pogosto so jih desno usmerjeni mediji in politiki omenjali kar v isti sapi. Zaradi pobojev drobnice so se vrstili protesti kmetov, pozabljeni politik iz vrst SLS Marjan Podobnik je celo obljubljal 500 evrov za vsak odstrel volka. V tem ozračju histerije je državni zbor sprejel interventni zakon za odvzem 200 medvedov in 11 volkov iz narave. Kvota za volkove je bila že izpolnjena, čeprav so lovci odstrelili le štiri volkove. Sedem jih je umrlo zaradi drugih razlogov, večinoma so jih povozili avtomobili, kar se prav tako šteje za »odvzem iz narave«. Medvedov so odstrelili že več kot 160, nekaj jih je še na muhi. Več

  • Staš Zgonik

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Podnebna sodba

    Nizozemsko vrhovno sodišče je prejšnji teden odločilo, da mora nizozemska vlada okrepiti ukrepe za zniževanje izpustov toplogrednih plinov v okviru boja proti podnebnim spremembam. Svojo odločitev so utemeljili na Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Kot je zapisano v sporočilu za javnost na spletni strani sodišča, je nizozemska država s konvencijo »pravno zavezana, da ščiti življenje in dobrobit svojih državljanov«. Država mora tako do konca prihodnjega leta poskrbeti za znižanje izpustov za najmanj 25 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Več

  • Staš Zgonik

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Politika

    Upanje umre zadnje

    Petindvajseta podnebna konferenca, ki se je v nedeljo končala v Madridu, je bila najdaljša doslej. A to ni prav nič pripomoglo k velikopoteznejšim zavezam za ukrepanje proti podnebnim spremembam. Vse, kar se je delegatom uspelo dogovoriti, je, da bodo resnejše zaveze za zmanjševanje nezadržno rastočih izpustov toplogrednih plinov preložili še za eno leto. Več

  • Staš Zgonik

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Družba

    Slaba tolažba

    Evropski nizkocenovni letalski prevoznik EasyJet je prejšnji mesec slovesno sporočil, da je postal prva večja letalska družba, ki je uvedla ogljično izravnavo za vse svoje polete. Za vsak gram CO2, ki ga njegova letala izpustijo v ozračje, naj bi z vlaganjem v projekte pogozdovanja in izkoriščanja obnovljivih virov energije poskrbel, da bo ta gram prihranjen na drugih področjih. Postal naj bi prva ogljično nevtralna letalska družba. Več

  • Staš Zgonik

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Družba

    Radioaktivni izvoz

    Iz Cinkarne Celje so prejšnji teden sporočili, da jim je po 24 letih uspelo znebiti se 30 ton nizkoradioaktivnih odpadkov. Ker nikakor niso mogli najti sprejemljive rešitve doma, so jih nazadnje izvozili v ZDA. Več

  • Staš Zgonik

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Družba

    Nežka se cepi

    Pred vstopom v šolo otroke v Sloveniji čakata dve obvezni cepljenji – drugi odmerek cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ter prva odmerka cepiva proti okužbi z virusom hepatitisa B. V tej starosti otroci pričakujejo razlago za dogajanje okoli sebe, s cepljenjem ni nič drugače. Ta teden so študenti medicine, združeni v projektu Imuno, predstavili slovensko otroško slikanico o pomembnosti cepljenja, ki otrokom na prijazen način razloži koristi tega ukrepa. Več

  • Staš Zgonik

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Družba

    Zelena parkirišča 

    Zviševanje povprečne temperature, ki je posledica podnebnih sprememb, je v poletnih mesecih v mestih še posebej očitno zaradi tako imenovanega učinka toplotnega otoka. Velike betonske površine v primerjavi z zelenimi vpijajo precej več toplote in dodatno segrevajo okolico. Med najbolj problematičnimi območji so parkirišča. Preprost ukrep za omejitev učinka toplotnega otoka je ozelenitev, bodisi z zasaditvijo dreves bodisi z zatravitvijo parkirnih prostorov. V Ljubljani od leta 2013 v skladu z odlokom o občinskem prostorskem načrtu velja, da je treba na ravni terena ozeleniti nove parkirne površine, kjer je več od deset parkirnih mest. Odlok določa, da je treba zasaditi vsaj eno drevo na vsaka štiri parkirna mesta in da morajo biti drevesa po parkirišču razporejena čim enakomerneje. »To določilo dosledno upoštevamo pri izvedbi vseh javnih parkirišč, ki so bila urejena po začetku veljavnosti tega določila,« pravijo na Mestni občini Ljubljana. Več

  • Staš Zgonik

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Družba

    Janez Polajnar, hidrolog: »Dogodki, ko bo morje prestopilo obalno črto, bodo vedno bolj pogosti«

    November velja za mesec, ko je v Sloveniji poplavna ogroženost praviloma največja. Letos smo se sicer hujšim rečnim poplavam kljub izjemno deževnemu mesecu za zdaj k sreči izognili. Je pa zato prejšnji teden poplave povzročilo morje. Na mareografski postaji v Kopru so zabeležili drugi najvišji vodostaj morske gladine v zgodovini meritev. Na Tartinijevem trgu v Piranu je voda segala tudi do pasu. Več

  • Staš Zgonik

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Družba

    Sežigalnica TEŠ

    V Termoelektrarni Šoštanj so odločeni, da se bodo poskušali uveljaviti tudi kot sežigalnica odpadkov. Več

  • Staš Zgonik

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Družba

    Podnebni pouk

    V Italiji so prejšnji teden predstavili načrt, po katerem bodo morali učenci od prvega razreda osnovne šole do konca srednje šole obvezno obiskovati učne ure, posvečene trajnostnemu razvoju in podnebnim spremembam. Začenši s prihodnjim šolskim letom naj bi tem tematikam vsako leto namenili 33 učnih ur. Kot je po poročanju STA, ki se sklicuje na italijansko tiskovno agencijo ANSA, dejal minister za izobraževanje Lorenzo Fioramonti, želijo, »da italijanski izobraževalni sistem postane prvi na svetu, ki bo okolje in družbo postavil v središče tega, kar se učimo«. Več

  • Staš Zgonik

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Oči na cesti

    Odhajajoča evropska komisarka za promet Violeta Bulc je prejšnji teden v Bruslju razglasila letošnje prejemnike nagrad za odličnost v prometni varnosti. Glavno nagrado je dobila nizozemska zavarovalnica Interpolis za mobilno aplikacijo AutoModus. Ta voznikom pomaga ohranjati osredotočenost na vožnjo s tem, da v avtomobilu blokira vse klice in sporočila. Večina prometnih nesreč se namreč zgodi prav zaradi voznikove zmanjšane pozornosti, pri čemer pametni telefoni postajajo vse odločilnejši dejavnik. Zavarovalnica voznike k uporabi namenskega programa spodbuja s popustom pri zavarovalni premiji, hkrati pa obljublja, da bo za vsakih sto kilometrov, ki jih voznik prevozi z uporabo aplikacije, en evro namenila v sklad za financiranje projektov prometne varnosti. Namenski program si lahko naloži vsak, saj je prosto dostopen v Googlovi in Applovi spletni trgovini. Do zdaj je bilo prenosov 170 tisoč. Interpolis sicer ni prva zavarovalnica, ki je razvila aplikacijo za spodbujanje varne vožnje. Več

  • Staš Zgonik

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Družba

    Prepoved frackinga

    Zadnji ponedeljek v letošnjem avgustu je pokrajino Lancashire na severozahodu Anglije stresel potres z magnitudo 2,9. Ni ga povzročilo naravno premikanje tektonskih plošč, pač pa človeška dejavnost. Britansko podjetje Cuadrilla je na nahajališču zemeljskega plina Preston New Road izvajalo fracking, hidravlično drobljenje. Pritisk tisočev kubičnih metrov vode, ki so jo s pomočjo velikanskih črpalk vbrizgali v vrtino, da bi kamnina v globini razpokala in bi plin lažje pritekal na površje, je povzročil tresenje tal, ki so ga čutili lokalni prebivalci. Dela so ustavili. Več

  • Staš Zgonik

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Družba

    Zastonjski popotniki

    Novi zakon o prevozih v cestnem prometu, ki ga je, če je šlo vse po načrtih, v torek potrdil državni zbor, uvaja brezplačni medkrajevni javni prevoz za upokojence. Ukrep, ki vključuje železniške in avtobusne prevoze, bo začel veljati junija prihodnje leto. Kot je v državnem zboru pojasnila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, država že danes sofinancira medkrajevne prevoze. »Tudi če so avtobusi in vlaki na pol prazni ali pa čisto prazni, za izvajanje teh prevozov država plačuje. Zapolnitev teh mest z upokojenci, ki za prevoze ne bodo plačevali, zato ne pomeni večjih dodatnih stroškov.« Več

  • Staš Zgonik

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Družba

    Plastični kodeks

    Vlada naj bi s Turistično-gostinsko zbornico Slovenije novembra podpisala dogovor v obliki kodeksa o zmanjšanju rabe plastičnega pribora v gostinski dejavnosti. Gostinci, ki bodo pristopili k temu kodeksu, se bodo prostovoljno zavezali, da v svojih gostinskih obratih od januarja 2020 gostom ne bodo ponujali plastičnih slamic, krožnikov, lončkov in jedilnega pribora za enkratno uporabo. Več

  • Staš Zgonik

    27. 9. 2019  |  Mladina 39  |  Družba

    Družinski oklepniki

    Tragična prometna nesreča na začetku meseca, ko je voznik Porschejevega športnega terenca v središču Berlina izgubil oblast nad vozilom in zapeljal med ljudi na pločniku ter pri tem štiri ubil, je bila za številne Nemce kaplja čez rob. Okrepili so se pozivi za prepoved velikih športnih terencev, tako imenovanih SUV-jev, v mestnih središčih. Načelnik mestnega okrožja Berlin Mitte Stephan von Dassel je denimo za časnik Tagesspiegel dejal, da takšni »oklepni avtomobili ne sodijo v mesto«. Oglasil se je tudi eden vodilnih predstavnikov nemških Zelenih Oliver Krischer in se zavzel za omejitev velikosti vozil v mestnih središčih. Več

  • Staš Zgonik

    20. 9. 2019  |  Mladina 38  |  Družba

    Podnebje je zakon

    Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo osnutek zakona o podnebni politiki, dokumenta, ki naj bi na zakonski ravni zakoličil cilje ukrepanja v boju proti podnebnim spremembam. Gre za posledico spoznanja, da različni programi, strategije in akcijski načrti niso zadovoljivo zavezujoči za odločevalce. Zakon sledi podobnim dokumentom, ki so jih že sprejele številne evropske države, denimo Nizozemska in Danska. Več

  • Staš Zgonik

    13. 9. 2019  |  Mladina 37  |  Družba

    Plačane žaljivke

    Lokalni časnik Posavski obzornik je maja letos objavil celostranski intervju z Bogdanom Barbičem, direktorjem družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS). Vprašanja v intervjuju z naslovom »Hidroelektrarne so odgovor na podnebne spremembe« so bila prijazna, dobil pa je tudi priložnost za napad na Društvo za preučevanje rib, nevladno organizacijo, ki je s tožbo dosegla ustavitev gradnje hidroelektrarne Mokrice. V intervjuju je med drugim podvomil o motivih društva in predsednice Andreje Slameršek, češ da sredstva za delovanje dobivajo iz tujine in da bi lahko bilo varstvo narave le krinka za druge interese. »To ni neko ljubiteljsko društvo, ki ga skrbi narava, ampak morajo oddelati to, za kar so plačani.« Več