Staš Zgonik

  • Staš Zgonik

    28. 10. 2011  |  Mladina 43  |  Družba

    Umiranje po slovensko

    Gospod Emil je star 92 let. Ne more več iz postelje. Ve, da ne bo več dolgo živel. Rak na črevesju s številnimi zasevki je neozdravljiv. Leži na paliativni enoti negovalnega oddelka Klinike Golnik. Raje bi bil doma, a se, kot pravi, žrtvuje, saj ne želi obremenjevati svoje žene, ki ne zmore več skrbeti zanj. Ko govori o domu in ženi, se mu oči orosijo, obenem pa v solzah pove, da tako lepo, kot ga je sprejelo medicinsko osebje na Golniku, ni bil sprejet še nikjer. Gospoda Emila ne zdravijo, ker mu ne morejo več pomagati. Namesto tega mu vsakršno težavo, naj bo to zaprtje, slabost, pomanjkanje apetita, bolečine, težka sapa ali drugo, karseda olajšajo. Preden je prišel na Golnik, so ga mučile hude bolečine. Zdaj, pravi, so več kot znosne. Psihično se je pomiril in tudi žena se zmore odkrito pogovarjati, brez izogibanja temi o bližnji smrti. Več

  • Staš Zgonik

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Politika

    Rakava dežela

    Avgusta leta 1938 so v prvo nadstropje jugovzhodnega trakta šentpetrske vojašnice v Ljubljani pripeljali 28 bolniških postelj in rentgenske aparate. Uredili so operacijsko sobo in ambulanto, na podstrešju pa namestili laboratorije za diagnostične preiskave in poskuse na živalih. Banovinski inštitut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb, predhodnik današnjega Onkološkega inštituta, je čakal na prve bolnike z rakom. V njem je delalo pet zdravnikov, vseh zaposlenih je bilo 24. »Uslužbenci, ki so bili v inštitutu že ob začetku, nam pripovedujejo, kako je v prvem času vse osebje s strahom pričakovalo, ali bodo prišli bolniki v inštitut ali ne, ali bo ideja posebnega zavoda za raka uspela ali ne,« je leta 1963 v radijski oddaji ob 25-letnici inštituta razlagala onkologinja prof. dr. Božena Ravnihar. »No, danes je stanje v tem pogledu prav obratno: vse osebje s strahom pričakuje še večji naval bolnikov in zaradi prostorske stiske v kratkem verjetno ne bo več mogoče nuditi vsem bolnikom pravočasnega zdravljenja; vse postelje so zasedene, ravno tako ležišča, ki so na tleh.« Pa je bilo postelj takrat že 150, zdravnikov pa 27. »Takemu stanju se ne bomo čudili, če pogledamo, kaj nam kažejo statistični podatki: v letu 1950 je bilo v Sloveniji 1670 novo ugotovljenih primerov raka, v letu 1960 pa že 3400; v tem letu je umrlo zaradi raka 2270 oseb. Obolevnost za rakom se je torej pri nas v desetih letih podvojila.« Več

  • Staš Zgonik

    23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Družba

    Dr. Danilo Zavrtanik

    Dr. Danilo Zavrtanik je fizik, ki je konec 80. let prejšnjega stoletja delal v Evropskem centru za jedrske raziskave CERN v Švici. Prav lahko bi za vedno ostal v tujini, če ga ne bi po osamosvojitvi poklicali s prošnjo, naj se vrne in prevzame vodenje Instituta Jožef Stefan. Direktor je bil med letoma 1992 in 1996, v tem času pa je načrtoval preobrazbo inštituta v tehnično univerzo po vzorcu ameriškega MIT-ja. Načrt se mu ni izšel. Pustil je službo na inštitutu in prevzel leto prej ustanovljeno Fakulteto za znanosti o okolju v Novi Gorici, ki se je leta 1998 preimenovala v Politehniko Nova Gorica, leta 2006 pa je dobila status univerze. Od takrat deluje kot rektor prve slovenske zasebne univerze, prav tako pa predava astrofiziko na njihovi Fakulteti za naravoslovje in sodeluje v mednarodni kolaboraciji Pierre Auger, v okviru katere znanstveniki s pomočjo observatorija v Argentini preučujejo kozmične žarke visokih energij. Več

  • Staš Zgonik

    26. 8. 2016  |  Mladina 34  |  Družba

    Terapevtski trip

    To so vse besede, ki jih je Albertu Hoffmanu, kemiku v švicarskem farmacevtskem podjetju Sandoz, uspelo zapisati v laboratorijski dnevnik, preden je nadzor nad telesom prevzel dietilamid lizergične kisline, ki ga je znanstvenik izdelal. To je bil prvi trip na LSD v zgodovini. Doživljal ga je njegov odkritelj. Več

  • Staš Zgonik

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Družba

    Rekviem za šibo

    »Ali ni bolje za otroka, ki ima večidel kratek spomin, za njegove nerodnosti kratko malo našeškati, kakor pa, da se mu dolgo pridiguje, kar se počasi privadi, ali kakor pravijo, da se mu ušesa ogladijo?« Tako se je leta 1862 v časniku Učiteljski tovariš spraševal Andrej Praprotnik, eden najuglednejših slovenskih osnovnošolskih učiteljev svoje dobe. »Šiba ne škoduje otrokom, ampak se njihovi naravi prilega. Da se le prepogosto ne rabi, ne škoduje nič, marveč veliko koristi.« Več

  • Staš Zgonik

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Politika

    Razkrinkana propaganda

    »To je 11-letni Hans?« se je glasil naslov ponedeljkove novice na spletni strani edine televizije v službi resnice – Nove24TV. »Že več mesecev se predsednik vlade Miro Cerar zgraža nad ’hujskaštvom’ in ’nehumanostjo’ tistih Slovencev in Slovenk, ki so do sprejemanja migrantov, kar tako vse povprek, zadržani. Očita jim ’neutemeljen strah’ in vedno znova poudarja, da vlada ’obvladuje migrantski tok’. Medtem pa ’11-letni migranti’, ki so videti stari najmanj 30 let, s ponarejenimi dokumenti vstopajo na območje EU.« Več

  • Staš Zgonik

    20. 5. 2016  |  Mladina 20  |  Politika

    Medijska prostitucija

    Vse, ki so prejšnji četrtek vzeli v roke izvod kateregakoli od treh največjih »resnih« slovenskih dnevnih časopisov, da bi videli, kaj novega se je zgodilo v državi, so namesto tega na naslovnicah Dela, Dnevnika in Večera pričakala oglasna besedila za Mercator. Na vseh treh naslovnicah so bile enake fotografije in enaka promocijska besedila. In to v formatu, ki je ravno dovolj podoben, da bralca lahko zavede, in ravno toliko minimalno drugačen, da se je mogoče vsaj za silo braniti očitkov o prikritem oglaševanju. Če se je bralec dovolj potrudil, je lahko v kotu strani našel celo majhen napis, da gre za oglaševalsko vsebino. In zato naj v tem ne bi bilo nič spornega. Več

  • Staš Zgonik

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Družba

    Zdravilna kri ozdravljenih?

    V času, ko za zdravljenje tistih s hudim potekom bolezni covid-19 še ni na voljo preizkušeno učinkovito zdravilo, so zdravniki pripravljeni pri bolnikih, katerih življenje visi na nitki, preizkusiti eksperimentalni način zdravljenja. Poleg različnih protivirusnih zdravil, razvitih za druge virusne okužbe, je vse več zanimanja za poskuse zdravljenja s  krvjo ljudi, ki so bolezen že preboleli in imajo zato razvita protitelesa proti okužbi. Več

  • Staš Zgonik

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Svet  Za naročnike

    KoronAir

    Mednarodni letalski promet je v teh dneh na hudi preizkušnji. Po podatkih Mednarodne zveze za letalski promet (IATA) je bilo po vsem svetu zgolj do konca junija odpovedanih že več kot milijon potniških poletov. Še pred tremi tedni so predvideno zmanjšanje prometa na letni ravni ocenjevali na pet odstotkov, najnovejši podatki, predstavljeni v torek, govorijo že o 38-odstotnem zmanjšanju. Več

  • Staš Zgonik

    20. 3. 2020  |  Mladina 12  |  Politika

    Kolateralna kriza

    V ponedeljek so z mariborske občine sporočili, da so odpadno blato, ki nastaja pri čiščenju odpadnih voda v Centralni čistilni napravi v Dogošah, prisiljeni odlagati na tamkajšnjem začasnem odlagališču. Podjetje Surovina, s katerim imajo sklenjeno pogodbo za odvoz blata v tujino, je prevzemanje ustavilo zaradi izrednih ukrepov, povezanih z zajezitvijo epidemije. »Na eni strani je to zaradi izpada kadra, drugi ključni dejavnik, zakaj se je prevzem blata ustavil, pa je zapiranje mej za tovorni promet; odpadno blato iz Maribora namreč Surovina vozi na Madžarsko,« so pojasnili na občini. Več

  • Staš Zgonik

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Družba

    Kemisova nepokorščina

    V družbi za ravnanje z nevarnimi odpadki Kemis, ki je postala znana po obsežnem požaru leta 2017, so ta teden prejeli odločbo okoljskega inšpektorata, ki jim nalaga odstranitev objektov, zgrajenih v okviru obnovitvenih del po požaru. Zahtevana je odstranitev zbiralnika za požarno vodo, prav tako pa je za črno gradnjo razglašen del osnovnega kompleksa, v katerem potekajo sprejem, obdelava in hranjenje odpadkov. Poslovna dejavnost v tem objektu glede na odločbo ne bi smela več potekati. »Objekt je ključen za delovanje Kemisa. /.../ Neuporaba oziroma rušenje objekta bi pomenila tudi konec delovanja Kemisa,« je v sporočilu za javnost v torek zapisal direktor Boštjan Šimenc. A v Kemisu so se odločili, da odločbe v imenu »varovanja okolja in varnosti prebivalstva« ne bodo spoštovali. Nanjo se sicer nameravajo pritožiti, kar pa ne bi zadržalo izvršbe. Več

  • Staš Zgonik

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Družba

    Podnebni paradoks

    Prihod novega koronavirusa je problematiko podnebnih sprememb skoraj povsem izrinil iz medijskega prostora. Odhajajoča vlada je vmes sprejela nacionalni energetski in podnebni načrt, ključni dokument, ki naj bi začrtal ukrepanje države v prihodnjem desetletju, pa so redki to sploh zaznali. Več

  • Staš Zgonik

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Družba

    Ogrevanje brez oglasov

    Za ogrevanje bivalnih prostorov porabimo več kot polovico energije, porabljene v gospodinjstvih. Zato je prihranek denarja ključna motivacija ljudi, ko se odločajo za zamenjavo ali nadgradnjo ogrevalnega sistema. A izbira optimalne rešitve ni vedno preprosta, pogosto pa jo, tudi z medijskimi prispevki, otežujejo ponudniki ogrevalnih sistemov, ki si prizadevajo predvsem za prodajo svojih izdelkov, ne glede na morebitno boljšo konkurenčno možnost. V takih razmerah je nasvet neodvisnega strokovnjaka lahko zlata vreden. Več

  • Staš Zgonik

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Družba

    Nakupovanje zalog še ne pomeni panike

    Čakanje na prvi potrjeni primer novega koronavirusa v Sloveniji so zaznamovale obtožbe o slabi pripravljenosti in odzivnosti državnih institucij na eni ter cinične pripombe o paničarjenju ljudi, ki so se odločali za ustvarjanje zalog osnovnih potrebščin, na drugi strani. Vse to se dogaja v času, ko še ne vemo, kako hudo bo epidemija prizadela našo državo in preostale dele sveta. In v takem času je pošiljanje pravih sporočil v javnost izjemno pomembno. Več

  • Staš Zgonik

    28. 2. 2020  |  Mladina 9  |  Politika

    Viva eutanasia!

    Portugalski parlament je prejšnji teden po prvem branju glasoval za uzakonitev evtanazije in pomoči pri samomoru. Nekdaj ena najbolj konservativnih katoliških držav zadnja leta uvaja najnaprednejše zakone, tudi denimo, kar zadeva poroke istospolno usmerjenih in prepovedane droge. Pred dvema letoma je v parlamentu za dopustitev pomoči pri umiranju zmanjkala peščica glasov, tokrat so poslanci vladajočih socialistov ob pomoči več manjših strank z udobno večino potrdili kar pet ločenih zakonskih predlogov. Pred dokončnim glasovanjem bodo morali vse predloge združiti v enoten zakon. Več

  • Staš Zgonik

    14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Družba

    Nadgradnja v zastarelost

    Pametni telefoni so eden najbolj v nebo vpijočih primerov načrtovane zastarelosti, široko uveljavljane sodobne trženjske prakse, ki potrošnike zaradi hitre obrabe naprav, njihove krhkosti, dragega popravila in odsotnosti dolgoročnih nadgradenj programske opreme prisili v kupovanje novih, boljših in zmogljivejših naprav najmanj vsakih nekaj let. Več

  • Staš Zgonik

    7. 2. 2020  |  Mladina 6  |  Politika

    Kratkovidnost GZS

    Slovenija bi morala do konca minulega leta v Bruselj poslati prvi nacionalni energetski podnebni načrt (NEPN), dokument, s katerim naj bi se zavezala k izvajanju ukrepov za doseganje evropskih ciljev v boju proti podnebnim spremembam. Ni ujela roka. Če bo vse po sreči, naj bi glede na napovedi ministrstva za infrastrukturo načrt v Bruselj poslala marca. Padec vlade naj na postopek ne bi vplival, zatrjujejo na ministrstvu. »Sprejetje NEPN temelji na obvezah do EU. Po našem mnenju to sodi pod tekoče delo vlade, zato padec vlade ne bi smel vplivati na sprejetje.« Več

  • Staš Zgonik

    31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Svet

    Greta ekspres

    Nizkocenovni letalski prevozniki so železniški potniški promet na dolge razdalje potisnili na stranski tir. A s prodiranjem zavedanja o škodljivem učinku letenja na podnebne spremembe se je povpraševanje spet začelo krepiti. Če so se še pred nekaj leti za železniška potovanja odločali le ljudje, ki jih je bilo strah letenja ali pa so bili osebno naklonjeni vlakom, se je zdaj v ospredje prerinila želja po zmanjšanju ogljičnega odtisa potovanja. Velik del zaslug lahko pripišemo podnebni aktivistki Greti Thunberg, ki je z železniškim križarjenjem po evropskih podnebnih dogodkih in protestih vlakom naredila učinkovito reklamo. Več

  • Staš Zgonik

    31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Družba

    Preglašena znanost

    Posvet o tehnologiji 5G, ki ga je prejšnji petek pripravilo ministrstvo za javno upravo, moderiral pa kar sam minister Rudi Medved, je dvignil precej prahu. Šlo je namreč za organizirano soočenje strokovnjakov in teoretikov zarot – nasprotnikov uvajanja tehnologije zaradi neosnovanih strahov, ki izvirajo iz lažnih novic, dostopnih na spletu. Približno tako, kot bi na ministrstvu za zdravje organizirali posvet o cepljenju in infektologe soočili z anticepilci, pri tem pa obema stranema priznali celo enako težo argumentov. »Ko je minister papagajsko ponavljal, da moramo slišati vsa mnenja in da na posvet niso prišli ničesar razčistit, temveč zgolj izrazit svoja prepričanja, je znanost ponižal in degradiral na raven gostilniške debate,« je dogodek komentiral urednik tehnološke revije Monitor Matjaž Klančar. »Minister ni niti enkrat dejal, da je treba znanosti in stroki zaupati, da bosta opravili svoje delo. In to nas mora zelo skrbeti.« Več

  • Staš Zgonik

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Politika

    Sodba za Nobelovo nagrado

    Prizivno sodišče v Torinu je prejšnji teden pritrdilo sodbi prvostopenjskega sodišča, ki je pred dvema letoma prvo na svetu priznalo pravico do odškodnine zaradi razvoja tumorja pri pogostem uporabniku mobilnega telefona. Sedeminpetdesetletnemu Robertu Romeu, ki je bil zaradi službenih dolžnosti pri italijanskem ponudniku telefonije 15 let prisiljen uporabljati mobilni telefon po tri do štiri ure na dan, so priznali pravico do izredne državne pokojnine 500 evrov na mesec. Njegove težave so se začele z občutkom stalno zamašenega ušesa. Leta 2010 so pri njem odkrili tumor, ki pa je bil k sreči benigen. A ker so mu morali kirurško odstraniti ušesni živec, je od takrat na eno uho gluh. Več

  • Staš Zgonik

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Družba

    Mestne barikade

    Spletno nakupovanje je v vzponu. Glede na podatke združenja spletnih trgovcev Ecommerce Foundation so evropski potrošniki leta 2019 za spletno nakupovanje zapravili 621 milijard evrov, to je 13 odstotkov več kot leta 2018. Evropejci v povprečju z nakupovanjem prek spleta zapravimo že skoraj 1500 evrov na leto. Večino tako kupljenih dobrin nam dostavijo na dom. To pa pomeni, da se hkrati s povečevanjem obsega spletnih nakupov povečuje število dostavnih vozil. Več

  • Staš Zgonik

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Družba

    Čaščenje avtomobilov

    Evropski statistični urad je objavil primerjavo sestave izdatkov gospodinjstev v državah EU. V podatkih za leto 2018 Slovenija izstopa po deležu izdatkov, ki jih gospodinjstva namenjajo za prevoz. Za nakupe osebnih vozil, vzdrževanje teh in gorivo ter za storitve javnega prevoza v povprečju namenjamo skoraj 17 odstotkov izdatkov, največ med državami članicami. Nekaj k tej oceni sicer z nakupi goriva pripomorejo tudi tranzitni potniki in denimo Italijani v obmejnem pasu, a to ne spremeni dejstva, da je zagotavljanje mobilnosti v Sloveniji že vrsto let med najdražjimi v EU. Več

  • Staš Zgonik

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Svet

    Goreča celina

    Januar in februar, najtoplejša poletna meseca na južni polobli, v Avstraliji praviloma pomenita vrhunec sezone požarov. Tokratna požarna sezona se je začela že avgusta. In še preden se je januar sploh začel, prerasla v eno najbolj uničujočih v znani zgodovini. Več

  • Staš Zgonik

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura

    Pregled leta: Ni super, ni grozno

    Nadaljevanka v šestih delih je na naše zaslone prišla v obdobju, ko je za resno razpravo o jedrski energiji dejansko skrajni čas. V obdobju, ko se bo moralo človeštvo resno vprašati, ali bo še naprej tako zadržano pri izrabi najmogočnejšega nizkoogljičnega vira energije, ki ima trenutno edini realističen potencial za odpravo odvisnosti od fosilnih goriv. Več

  • Staš Zgonik

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Družba

    Pregled leta: Skozi pekel do raja

    Primož Roglič je letos nastopil na petih večetapnih kolesarskih dirkah. Na štirih je zmagal. Zmagal bi zelo verjetno tudi na znameniti Dirki po Italiji, a so ga mučile želodčne težave in se je moral na koncu zadovoljiti s tretjim mestom. Kljub temu je šlo za zgodovinski uspeh, saj se mu je kot prvemu Slovencu uspelo uvrstiti na oder za zmagovalce na kateri od treh velikih tritedenskih kolesarskih dirk. Ta uspeh je sicer nadgradil le nekaj mesecev zatem, ko je prepričljivo slavil na Dirki po Španiji. Jeseni je svoji letošnji beri dodal še dve zmagi na prestižnih italijanskih enodnevnih dirkah in sezono končal kot najuspešnejši kolesar na svetu. Dirko po Franciji, znameniti Tour, je letos izpustil. Prihodnje leto bo njegov osrednji cilj sezone. Več

  • Staš Zgonik

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Družba

    Pregled leta: Dvajsetletna legenda

    Še septembra smo bili ponosni na Luko Dončića, najbolj nadarjenega slovenskega košarkarja v zgodovini, ki je v svojem krstnem letu v ameriški košarkarski ligi NBA osvojil nagrado za novinca leta in se prebijal med najboljše igralce v ligi. Nato se je oktobra začela nova sezona. In vsi dotedanji dosežki so bili kar nekako pozabljeni. Dončić danes že spada vsaj med pet najboljših igralcev v ligi. Podatki, ki so jih v zvezi z njim zbrali statistiki, so nori. Tako rekoč z vsako tekmo postavi nov rekord, pri čemer preseže bodisi LeBrona Jamesa, bodisi Michaela Jordana, bodisi katerega od drugih velikanov košarke. Nasploh je njegovo ime najpogosteje omenjeno prav v njihovi družbi. In med glavnimi kandidati za naziv najkoristnejšega igralca lige. Več

  • Staš Zgonik

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Pregled leta: Zverovanje

    Medvedom in volkovom je letos uspelo nekaj posebnega. Za nekaj časa so na seznamu državnih sovražnikov številka ena zamenjali migrante. Pogosto so jih desno usmerjeni mediji in politiki omenjali kar v isti sapi. Zaradi pobojev drobnice so se vrstili protesti kmetov, pozabljeni politik iz vrst SLS Marjan Podobnik je celo obljubljal 500 evrov za vsak odstrel volka. V tem ozračju histerije je državni zbor sprejel interventni zakon za odvzem 200 medvedov in 11 volkov iz narave. Kvota za volkove je bila že izpolnjena, čeprav so lovci odstrelili le štiri volkove. Sedem jih je umrlo zaradi drugih razlogov, večinoma so jih povozili avtomobili, kar se prav tako šteje za »odvzem iz narave«. Medvedov so odstrelili že več kot 160, nekaj jih je še na muhi. Več

  • Staš Zgonik

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Politika

    Podnebna sodba

    Nizozemsko vrhovno sodišče je prejšnji teden odločilo, da mora nizozemska vlada okrepiti ukrepe za zniževanje izpustov toplogrednih plinov v okviru boja proti podnebnim spremembam. Svojo odločitev so utemeljili na Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Kot je zapisano v sporočilu za javnost na spletni strani sodišča, je nizozemska država s konvencijo »pravno zavezana, da ščiti življenje in dobrobit svojih državljanov«. Država mora tako do konca prihodnjega leta poskrbeti za znižanje izpustov za najmanj 25 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Več

  • Staš Zgonik

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Politika

    Upanje umre zadnje

    Petindvajseta podnebna konferenca, ki se je v nedeljo končala v Madridu, je bila najdaljša doslej. A to ni prav nič pripomoglo k velikopoteznejšim zavezam za ukrepanje proti podnebnim spremembam. Vse, kar se je delegatom uspelo dogovoriti, je, da bodo resnejše zaveze za zmanjševanje nezadržno rastočih izpustov toplogrednih plinov preložili še za eno leto. Več

  • Staš Zgonik

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Družba

    Slaba tolažba

    Evropski nizkocenovni letalski prevoznik EasyJet je prejšnji mesec slovesno sporočil, da je postal prva večja letalska družba, ki je uvedla ogljično izravnavo za vse svoje polete. Za vsak gram CO2, ki ga njegova letala izpustijo v ozračje, naj bi z vlaganjem v projekte pogozdovanja in izkoriščanja obnovljivih virov energije poskrbel, da bo ta gram prihranjen na drugih področjih. Postal naj bi prva ogljično nevtralna letalska družba. Več