Staš Zgonik

  • Staš Zgonik

    2. 6. 2017  |  Mladina 22  |  Družba

    Emil Nanut, direktor Kemisa

    Emil Nanut nas je sprejel v zdaj že znameniti Kemisovi delovni uniformi, od katere se v teh dneh skoraj ne loči. Ker želi pokazati, da je na podjetje kljub nesrečnim dogodkom ponosen, pojasni. Torkov pogovor je potekal v prostorih sosede Kemisa, vrhniške komunale, kjer so si po požaru uredili začasen štab, v sobi s pogledom na pogorišče. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Družba

    Milan Gabor, etični heker

    Na zaslonih več kot 200 tisoč računalnikov po vsem svetu se je prikazalo navihano grozeče opozorilo. »Ups, vaše pomembne datoteke so bile zakodirane.« Cena za ključ – 300 dolarjev v digitalni valuti bitcoin. Po izteku treh dni se cena podvoji, po sedmih dneh brez plačila podatki izginejo za vedno. Na to ves časa opozarjata dve uri, ki odštevata čas do izteka roka. Več

  • Staš Zgonik

    16. 5. 2017  |  Družba

    Evropa dveh prebav je le mit

    Ugotovitve o razlikah med živili prehranskih multinacionalk, namenjenih za zahodne in vzhodne trge Evropke unije, in njihova interpretacija v smeri slabše kakovosti živil, namenjene vzhodnim trgom, so na vse bolj trhlih nogah. Več

  • Staš Zgonik

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Družba

    Joc Plečnik

    Jocu Pečečniku je po desetih letih uspelo – Agencija za okolje mu je izdala okoljevarstveno soglasje za projekt Bežigrajski športni park, ki obsega prenovo Plečnikovega stadiona ter gradnjo poslovnih in stanovanjskih objektov v njegovi neposredni okolici. Več

  • Staš Zgonik

    21. 4. 2017  |  Družba

    Telefonski tumor

    57-letnemu Robertu Romeu, ki je bil v okviru svojih službenih zadolžitev 15 let prisiljen uporabljati mobilni telefon po tri do štiri ure na dan, je italijansko sodišče priznalo pravico do izredne državne pokojnine v višini 500 evrov na mesec. Več

  • Staš Zgonik

    7. 4. 2017  |  Mladina 14  |  Družba

    Vrste za cepljenje

    Kdor se je v soboto dopoldne sprehodil mimo mariborskega zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca, je naletel na dolgo vrsto ljudi, ki so potrpežljivo čakali na svoj odmerek cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu, hudemu virusnemu vnetju možganske ovojnice, ki je lahko tudi smrtna. Razlog: akcijska cena cepljenja. Namesto običajnih 32 evrov je odmerek stal le 20 evrov. Glede na to, da so za najboljšo možno zaščito potrebni trije odmerki, se je lahko štiričlanska družina na ta dan zaščitila za približno 150 evrov ceneje kot sicer. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    31. 3. 2017  |  Mladina 13  |  Družba

    Jošt Jakša, gozdar in gasilec

    Osrednji nalogi Jošta Jakše sta skrb za 60 odstotkov Slovenije in vodenje organizacije z več kot 160 tisoč člani. Že nekaj let igra eno glavnih vlog v skrbi za slovenske gozdove, ki pokrivajo skoraj dve tretjini površine države. Poklicni gozdar, ki je vrsto let vodil Zavod za gozdove Slovenije, je na pobudo kmetijskega ministra Dejana Židana leta 2013 sprejel bolj pisarniško delo – postal je direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Istega leta je bil izvoljen tudi na položaj predsednika Gasilske zveze Slovenije, največje organizacije v državi, ki združuje več kot 160 tisoč članov in ki v javnosti uživa tudi daleč največji ugled. Sam je član Prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana mesto. Več

  • Staš Zgonik

    29. 3. 2017  |  Družba

    Ošpice na novem pohodu

    Februarja lani so v Romuniji izbruhnile ošpice. Izbruh še vedno traja, od takrat pa je zbolelo že 3800 ljudi. 17 otrok je umrlo. Več

  • Staš Zgonik

    23. 3. 2017  |  Družba

    Konopljini vršički na recept

    Zdravniki bodo po novem lahko na podlagi jasnih in strogih strokovnih smernic bolnikom predpisovali ne samo izvlečke iz konoplje, kar je vlada omogočila lani jeseni, temveč po novem tudi neobdelane vršičke rastline. Rastlina konoplja je končno uvrščena v drugo skupino prepovedanih drog, ki se jim priznava uporabnost v medicini. V to skupino je že vrsto let na primer uvrščen tudi kokain. Več

  • Staš Zgonik

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Družba

    V Nuklearno elektrarno Krško so vgradili del, ki je bil natisnjen s 3-D tiskalnikom

    Vodna črpalka požarnega sistema v Nuklearni elektrarni Krško ima prav poseben del. Na prvi pogled ne gre za nič nenavadnega: kovinski rotor premera približno 10 centimetrov, katerega naloga je vzdrževanje nadtlaka v protipožarnem sistemu. Poseben pa je način njegove izdelave. Gre namreč za prvi del, vgrajen v katero koli jedrsko elektrarno na svetu, ki je bil izdelan s pomočjo dodajalne proizvodnje oziroma tako imenovanega 3-D tiska. Več

  • Staš Zgonik

    17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Politika

    Evropa dveh prebav

    Avstrijska Nutella ima bogatejši okus in se bolje maže na kruh kot madžarska. Napolitanke Manner, ki so naprodaj v Avstriji, so bolj hrustljave od tistih, ki jih je mogoče kupiti na Madžarskem. Češki ledeni čaj Nestea vsebuje za 40 odstotkov manj čajnega izvlečka kot nemški, ribje palčke znamke Igloo pa vsebujejo 7 odstotkov manj rib kot tiste, ki jih je mogoče kupiti čez mejo. Slovaška Coca-Cola je sladkana s fruktozno-glukoznim sirupom, avstrijska s sladkorjem. In tudi slovaške ribje palčke Igloo vsebujejo 7 odstotkov manj rib kot avstrijske. Približno pri polovici izdelkov, ki so jih testirali v vsaki od naštetih držav, so preiskovalci našli po njihovem mnenju pomembne razlike. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    10. 3. 2017  |  Mladina 10  |  Družba

    Prof. dr. Rafael Mihalič, energetski strokovnjak

    Pri oskrbi z električno energijo se v Evropi dogajajo veliki premiki. Kar 90 odstotkov novih elektrarn, ki so bile lani zgrajene na območju EU, izkorišča enega od obnovljivih virov. Več kot polovica novih zmogljivosti pripada vetrnim elektrarnam – te so po skupni nameščeni kapaciteti že presegle zmogljivosti evropskih termoelektrarn na premog. Več

  • Staš Zgonik

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Družba

    Novi svetovi

    Štirideset svetlobnih let od Zemlje, v zvezdnem sistemu Alfe Kentavra, je zvezda Trappist-1. Zvezda je izjemno majhna, le malo večja od Jupitra. A ker ima kljub temu 80-krat tolikšno maso kot Jupiter, je temperatura v njenem jedru še ravno dovolj visoka za pretvorbo vodika v helij, s čimer sploh izpolnjuje pogoje za uvrstitev med zvezde. Njena svetlost je dvatisočkrat manjša od svetlosti Sonca. Več

  • Staš Zgonik

    20. 1. 2017  |  Mladina 3  |  Družba

    Zdravilna mlada kri

    Zamisel je tako preprosta, da zbuja več dvomov kot navdušenja. Domnevni poživljajoči učinek mlade krvi na starajoče se in opešano telo se pogosto pojavlja v zgodovinskih knjigah v družbi drugih čudnih domislic, delno iz njega izhaja tudi vampirska mitologija. S takim nahrbtnikom je bila domneva o učinkovitosti mlade krvi za popravljanje škode, ki jo telesu povzroča staranje, še pred nekaj leti bolj ko ne stvar, o kateri se ni bilo mogoče resno pogovarjati. Danes je to tema resne znanstvene razprave. Dozdajšnji poskusi kažejo izjemne rezultate. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Matej Pušnik

    6. 1. 2017  |  Mladina 1  |  Družba

    Prof. Dr. Jure Leskovec, raziskovalec omrežij

    Malo ljudi na svetu ima boljši vpogled v zakonitosti delovanja velikih družbenih omrežij, ki vse bolj določajo številna področja življenja, kot dr. Jure Leskovec. Na znameniti univerzi Stanford v Silicijevi dolini je bil lani po sedmih letih »preizkusne dobe« imenovan za stalnega profesorja na tamkajšnji Fakulteti za računalništvo. Skupaj s svojimi študenti analizira gromozanske količine podatkov, ki jih za seboj na spletu puščamo uporabniki. Njegov cilj je z njihovo pomočjo razumeti delovanje družbe. V dobrih odnosih je z vsemi spletnimi velikani, od Googla do Facebooka, ki mu redno »posojajo« svojo zbirko podatkov za analize. Več

  • Staš Zgonik

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Družba

    Izšle so druge Izjave desetletja

    Izjave tedna v Mladini, ki so samostojna rubrika od leta 1995, so najkrajša mogoča oblika novice. Lahko predstavijo poglede, ki si ne zaslužijo daljšega zapisa, lahko pa dodatno ovekovečijo že tako nepozabne umotvore. Biti uvrščen v izjave tedna je svojevrstna čast. Biti izbran, da bo tvojo izjavo slikovno podkrepil Tomaž Lavrič, pa v nekaterih krogih velja za vstop v nesmrtnost. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    23. 12. 2016  |  Mladina 51  |  Družba

    Boštjan Gorenc - Pižama, polikulturnik

    Avtor ene najbolje prodajanih in tudi najbolj odmevnih knjig leta sLOLvenski klasiki 1, ki je bila na nedavnem Slovenskem knjižnem sejmu razglašena za knjigo leta in je v enem letu že tretjič ponatisnjena. Prevajalec knjižne antologije Georgea R. R. Martina Pesem ledu in ognja, po kateri snemajo ta hip najbolj priljubljeno televizijsko serijo Igra prestolov. Soavtor najbolj priljubljenih slovenskih podkastov, ki nastajajo za mrežo Apparatus. Avtor in protagonist ene najuspešnejših domačih celovečernih stand-up predstav 50 odtenkov njive, ki je doživela že 75 ponovitev. Četrti dobri mož, ki v domove prinaša jezikovne dobrote. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    9. 12. 2016  |  Mladina 49  |  Družba

    Dr. Nada Rotovnik Kozjek, prehranska strokovnjakinja

    Ob poplavi različnih opozoril, oglasov in nasvetov o zdravi prehrani je pogovor z doc. dr. Nado Rotovnik Kozjek, dr. med., ustanoviteljico in vodjo ambulante za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu, pravi balzam za dušo. Kot pravi, je večino teh nasvetov najbolje preslišati in zaupati sebi. Problem pa je, ker svojega telesa v kakofoniji zunanjih dražljajev sodobnega sveta niti več ne slišimo. In ker je v Sloveniji na vsakega resničnega prehranskega strokovnjaka vsaj trideset ljudi, ki se za prehranske strokovnjake izdajajo, je postavljanje stvari na svoje mesto zanjo in za njene kolege postalo sizifovo delo. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    18. 11. 2016  |  Mladina 46  |  Družba

    Prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike

    Tragična zgodba dveletne Neže Arnolj, ki so jo avgusta na Pediatrični kliniki sprejeli zaradi popuščanja srca, je po ustaljeni medijski metodi postala nov dokaz o koruptivnosti in neživljenjskosti slovenskih zdravnikov. Deklica, ki jo je med čakanjem na presaditev srca prizadela možganska kap, kljub napovedim zdravnikom o skorajšnji smrti še vedno živi. Starši, ki so se od deklice enkrat že poslovili, pa zdaj slovenskim zdravnikom ne zaupajo več in zahtevajo zdravljenje v tujini, česar pa zavarovalnica brez privolitve zdravnikov ni pripravljena plačati. Več

  • Staš Zgonik

    28. 10. 2011  |  Mladina 43  |  Družba

    Umiranje po slovensko

    Gospod Emil je star 92 let. Ne more več iz postelje. Ve, da ne bo več dolgo živel. Rak na črevesju s številnimi zasevki je neozdravljiv. Leži na paliativni enoti negovalnega oddelka Klinike Golnik. Raje bi bil doma, a se, kot pravi, žrtvuje, saj ne želi obremenjevati svoje žene, ki ne zmore več skrbeti zanj. Ko govori o domu in ženi, se mu oči orosijo, obenem pa v solzah pove, da tako lepo, kot ga je sprejelo medicinsko osebje na Golniku, ni bil sprejet še nikjer. Gospoda Emila ne zdravijo, ker mu ne morejo več pomagati. Namesto tega mu vsakršno težavo, naj bo to zaprtje, slabost, pomanjkanje apetita, bolečine, težka sapa ali drugo, karseda olajšajo. Preden je prišel na Golnik, so ga mučile hude bolečine. Zdaj, pravi, so več kot znosne. Psihično se je pomiril in tudi žena se zmore odkrito pogovarjati, brez izogibanja temi o bližnji smrti. Več

  • Staš Zgonik

    25. 11. 2016  |  Mladina 47  |  Politika

    Rakava dežela

    Avgusta leta 1938 so v prvo nadstropje jugovzhodnega trakta šentpetrske vojašnice v Ljubljani pripeljali 28 bolniških postelj in rentgenske aparate. Uredili so operacijsko sobo in ambulanto, na podstrešju pa namestili laboratorije za diagnostične preiskave in poskuse na živalih. Banovinski inštitut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb, predhodnik današnjega Onkološkega inštituta, je čakal na prve bolnike z rakom. V njem je delalo pet zdravnikov, vseh zaposlenih je bilo 24. »Uslužbenci, ki so bili v inštitutu že ob začetku, nam pripovedujejo, kako je v prvem času vse osebje s strahom pričakovalo, ali bodo prišli bolniki v inštitut ali ne, ali bo ideja posebnega zavoda za raka uspela ali ne,« je leta 1963 v radijski oddaji ob 25-letnici inštituta razlagala onkologinja prof. dr. Božena Ravnihar. »No, danes je stanje v tem pogledu prav obratno: vse osebje s strahom pričakuje še večji naval bolnikov in zaradi prostorske stiske v kratkem verjetno ne bo več mogoče nuditi vsem bolnikom pravočasnega zdravljenja; vse postelje so zasedene, ravno tako ležišča, ki so na tleh.« Pa je bilo postelj takrat že 150, zdravnikov pa 27. »Takemu stanju se ne bomo čudili, če pogledamo, kaj nam kažejo statistični podatki: v letu 1950 je bilo v Sloveniji 1670 novo ugotovljenih primerov raka, v letu 1960 pa že 3400; v tem letu je umrlo zaradi raka 2270 oseb. Obolevnost za rakom se je torej pri nas v desetih letih podvojila.« Več

  • Staš Zgonik

    23. 9. 2016  |  Mladina 38  |  Družba

    Dr. Danilo Zavrtanik

    Dr. Danilo Zavrtanik je fizik, ki je konec 80. let prejšnjega stoletja delal v Evropskem centru za jedrske raziskave CERN v Švici. Prav lahko bi za vedno ostal v tujini, če ga ne bi po osamosvojitvi poklicali s prošnjo, naj se vrne in prevzame vodenje Instituta Jožef Stefan. Direktor je bil med letoma 1992 in 1996, v tem času pa je načrtoval preobrazbo inštituta v tehnično univerzo po vzorcu ameriškega MIT-ja. Načrt se mu ni izšel. Pustil je službo na inštitutu in prevzel leto prej ustanovljeno Fakulteto za znanosti o okolju v Novi Gorici, ki se je leta 1998 preimenovala v Politehniko Nova Gorica, leta 2006 pa je dobila status univerze. Od takrat deluje kot rektor prve slovenske zasebne univerze, prav tako pa predava astrofiziko na njihovi Fakulteti za naravoslovje in sodeluje v mednarodni kolaboraciji Pierre Auger, v okviru katere znanstveniki s pomočjo observatorija v Argentini preučujejo kozmične žarke visokih energij. Več

  • Staš Zgonik

    26. 8. 2016  |  Mladina 34  |  Družba

    Terapevtski trip

    To so vse besede, ki jih je Albertu Hoffmanu, kemiku v švicarskem farmacevtskem podjetju Sandoz, uspelo zapisati v laboratorijski dnevnik, preden je nadzor nad telesom prevzel dietilamid lizergične kisline, ki ga je znanstvenik izdelal. To je bil prvi trip na LSD v zgodovini. Doživljal ga je njegov odkritelj. Več

  • Staš Zgonik

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Družba

    Rekviem za šibo

    »Ali ni bolje za otroka, ki ima večidel kratek spomin, za njegove nerodnosti kratko malo našeškati, kakor pa, da se mu dolgo pridiguje, kar se počasi privadi, ali kakor pravijo, da se mu ušesa ogladijo?« Tako se je leta 1862 v časniku Učiteljski tovariš spraševal Andrej Praprotnik, eden najuglednejših slovenskih osnovnošolskih učiteljev svoje dobe. »Šiba ne škoduje otrokom, ampak se njihovi naravi prilega. Da se le prepogosto ne rabi, ne škoduje nič, marveč veliko koristi.« Več

  • Staš Zgonik

    12. 8. 2016  |  Mladina 32  |  Politika

    Razkrinkana propaganda

    »To je 11-letni Hans?« se je glasil naslov ponedeljkove novice na spletni strani edine televizije v službi resnice – Nove24TV. »Že več mesecev se predsednik vlade Miro Cerar zgraža nad ’hujskaštvom’ in ’nehumanostjo’ tistih Slovencev in Slovenk, ki so do sprejemanja migrantov, kar tako vse povprek, zadržani. Očita jim ’neutemeljen strah’ in vedno znova poudarja, da vlada ’obvladuje migrantski tok’. Medtem pa ’11-letni migranti’, ki so videti stari najmanj 30 let, s ponarejenimi dokumenti vstopajo na območje EU.« Več

  • Staš Zgonik

    20. 5. 2016  |  Mladina 20  |  Politika

    Medijska prostitucija

    Vse, ki so prejšnji četrtek vzeli v roke izvod kateregakoli od treh največjih »resnih« slovenskih dnevnih časopisov, da bi videli, kaj novega se je zgodilo v državi, so namesto tega na naslovnicah Dela, Dnevnika in Večera pričakala oglasna besedila za Mercator. Na vseh treh naslovnicah so bile enake fotografije in enaka promocijska besedila. In to v formatu, ki je ravno dovolj podoben, da bralca lahko zavede, in ravno toliko minimalno drugačen, da se je mogoče vsaj za silo braniti očitkov o prikritem oglaševanju. Če se je bralec dovolj potrudil, je lahko v kotu strani našel celo majhen napis, da gre za oglaševalsko vsebino. In zato naj v tem ne bi bilo nič spornega. Več

  • Staš Zgonik

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Družba

    Negativni vzorci

    Tako kot drugod po svetu so se tudi slovenski raziskovalci kmalu po začetku epidemije lotili projekta zaznavanja ostankov novega koronavirusa v odpadnih vodah. Z analizo vzorcev, odvzetih na centralnih čistilnih napravah, bi namreč lahko po njihovih napovedih spremljali razširjenost virusa v populaciji določenega območja. Tako bi morebitno povečanje števila okužb zaznali, še preden bi okuženi obiskali zdravnika in okužbo potrdili s testom. Več

  • Staš Zgonik

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba

    Utapljanje ličink

    V štirih slovenskih obalnih občinah so se letos odločili za projekt zmanjševanja populacije tigrastih komarjev, ki so z agresivnostjo in dnevno aktivnostjo v zadnjih letih postali huda nadloga. Z inovativnim sredstvom, imenovanim aquatain, naj bi dosegli več kot 90-odstotno zmanjšanje števila komarjev oziroma njihovih ličink. Več

  • Staš Zgonik

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Svet

    Zbogom, Charlotte

    V ZDA je po bolezni, ki je spominjala na pljučnico, umrla 13-letna Charlotte Figi. Veljala je za prvega otroka, pri katerem so hudo obliko epilepsije uspešno lajšali s konopljinim oljem z visoko vsebnostjo kanabidiola (CBD). Več

  • Staš Zgonik

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Kultura

    »S koncerti je povezan celoten sklop poklicev, od tonskih mojstrov do t. i. roadijev«

    Glasbeniki se nekoliko lahko znajdejo s pomočjo pretočnih storitev, morda bodo njihovi poslušalci pripravljeni plačati tudi za koncert na daljavo. A pri tem odpade praktično vse podporno osebje. Ena od možnosti je tudi, da se bodo začeli koncerti v manjših formatih, z manj občinstva, kar pa seveda pomeni, da bodo pri najbolj zaželenih glasbenikih cene vstopnic za koncerte izjemno visoke. Moram pa reči, da me vseeno ni pretirano strah. Če se je kdo sposoben na novo organizirati in pobrati iz krize, je to muzika. Bo pa tukaj gotovo v prednosti t. i. underground scena, ki je manjša in bolj prilagodljiva, najtežje pa bo tistim, ki so najtrdneje povezani s trenutnimi prevladujočimi vzorci poslovanja. Več