Urša Marn
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Družba
Priznam, obožujem ameriško TV-serijo Mad Men. Zaljubljena sem v cigaretni dim ovite pisarniške prostore, srkanje najdražjega viskija sredi delovnega dne, retro oblačila in retro pohištvo, verižno skakanje čez plot, nonšalanco, s katero glavni junak, mačošarmer Don Draper, drsi skozi čas. Stilistično je ta kultna nadaljevanka izpiljena do perfekcije. Prostori izmišljene newyorške oglaševalske agencije Sterling Cooper so kot prospekt za legendarne oblikovalske izdelke iz šestdesetih let prejšnjega stoletja.
-
24. 4. 2015 | Mladina 17 | Svet
Dvoličnost globalnega izterjevalca
Grke še naprej neusmiljeno stiskajo. Mednarodni denarni sklad od grške vlade zahteva, da mu odobreno finančno pomoč vrne v roku in v celoti. To pomeni, da mu mora samo maja in junija nakazati 2,5 milijarde evrov. Čeprav je jasno, da Grčijo to lahko spravi v bankrot in jo prisili k izstopu iz evroobmočja, MDS pri izterjavi dolga ni pripravljen popustiti. »Upravni odbor MDS v zadnjih 30 letih ni odobril niti enega odloga plačila,« je na spomladanskem srečanju MDS in Svetovne banke v Washingtonu dejala direktorica sklada Christine Lagarde in dodala, da nekaj odlogov, ki so jih pred tem odobrili državam v razvoju, »ni prineslo ustreznih rezultatov«.
-
17. 4. 2015 | Mladina 16 | Ekonomija
Veliki orakelj Jamie Dimon, predsednik uprave največje ameriške investicijske banke JPMorgan Chase, te dni s ciničnim nasmehom na obrazu svari pred novo finančno krizo, še hujšo od tiste, ki je izbruhnila septembra 2008. Kriva naj bi bila pretirano stroga zakonodaja, ki da ovira finančni sektor.
-
3. 4. 2015 | Mladina 14 | Ekonomija
Konec januarja je turška vlada objavila dekret, s katerim je prestavila stavko sindikata delavcev kovinarske dejavnosti. Zakaj? Zato, ker naj bi bila stavka »škodljiva za nacionalno varnost«. Vlada je ocenila, da bi »ogrozila proizvodnjo turških policijskih vozil z vodnimi topovi«, to je tistih vozil, ki se uporabljajo za zatiranje delavskih uporov in drugih protestov. Z istim argumentom so bile lani v Turčiji prepovedane stavke delavcev v dejavnostih steklarstva in rudarstva.
-
20. 3. 2015 | Mladina 12 | Ekonomija
Prof. dr. Franjo Štiblar je predstojnik pravno-ekonomske katedre Pravne fakultete v Ljubljani in raziskovalec na Ekonomskem inštitutu (EIPF). Je neusmiljen kritik politike zategovanja pasu, saj ta dokazano duši rast in je milijone ljudi po svetu, posebej v EU, po nepotrebnem potisnila v ekonomsko trpljenje. »Idejno gre za doktrino bogatih za ohranitev privilegiranega položaja, zato ima veliko podpore v kapitalskih elitah, politiki in medijih, ki jih kapitalske elite kontrolirajo,« pravi. V kratkem bo objavil knjigo o ekonomski znanosti, šlo bo za kritičen pogled na imperializem ekonomije, za odpravo mističnosti te vede, ki ima povsod po svetu neizmerno moč.
-
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Ekonomija
Verniki svobodnega trga in zasebne lastnine že leta razlagajo, da je Slovenija svetovna rekorderka po deležu državne lastnine v gospodarstvu, iz česar izpeljejo sklep, da je zmanjšanje vloge države nujen pogoj za to, da bomo gospodarsko rasli in bolje živeli. Državno lastništvo prikazujejo kot najhujše zlo pod soncem, kot stvar preteklosti, ki ji je namenjeno postopno usihanje.
-
13. 3. 2015 | Mladina 11 | Svet
Zaradi gospodarske krize ni priljubljena le privatizacija državnih podjetij in bank, vse večji so tudi pritiski, naj se privatizirajo javne storitve, zlasti zdravstvo. Zadnja zapoved je oddaja bolnišnic v upravljanje zunanjemu partnerju. Politiki, lobisti in celo nekateri mediji to formulo prodajajo kot magično, kot tisto, ki bi slovenske bolnišnice rešila iz finančnih težav.
-
6. 3. 2015 | Mladina 10 | Ekonomija
Ugotovitve računskega sodišča o napakah pri ustanovitvi, prenosu terjatev in poslovanju Družbe za upravljanje terjatev bank niso le skrb zbujajoče, so ubijalske. Slaba banka je upravičila ime: res je slaba!
-
V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma so že sedmič zapored razstavljeni sadovi dela slovenskih arhitektov. Arhitektura inventura 2012–14 ni samo priložnost za seznanitev z najboljšim, kar so arhitekti ustvarili v zadnjih dveh letih, ampak tudi za kritičen pogled na razmere, v katerih ustvarjajo. »V zadnjih dveh letih se v arhitekturni stroki ni prav nič spremenilo na bolje. Nasprotno. Prostorsko zakonodajo so še dodatno ’zmrcvarili’ parcialni interesi sektorjev in lobijev,« pravi predsednica Društva arhitektov Ljubljana Maja Ivanič.
-
Gradbene jame in na pol dokončane stavbe postajajo mestna znamenitost, ki bi jih turistom lahko razkazovali kot evropski unikat. Najprej bi jim pokazali jamo ob Bavarskem dvoru, pa jamo na območju nekdanje vojašnice Ljube Šercerja za Bežigradom, potem jamo na območju nekdanjega Šumija in jamo na območju nekdanjega Kolizeja, za vrhunec bi jim omogočili še ogled na pol zgrajenega stanovanjskega bloka na Dalmatinovi cesti ali pa prazno parcelo, kjer madžarski investitor že leta obljublja gradnjo nakupovalnega in zabaviščnega centra ter novo železniško in avtobusno postajo …
-
Privatizacija državne lastnine je v Sloveniji močno osovražena tudi zato, ker naša politika nikoli ni znala vzpostaviti okolja, ki bi omogočalo pregledno privatizacijo. Ekonomisti Janez Prašnikar, Polona Domadenik in Matjaž Koman na podlagi privatizacijskih izkušenj štirih nekdanjih tranzicijskih držav – Češke, Poljske, Madžarske in Slovenije, dokazujejo, da je množična, hitra privatizacija nevarna, saj vodi v nastanek balonov, ti pa imajo tendenco, da počijo in za seboj pustijo finančno in gospodarsko razdejanje.
-
Nič več agresivnega zategovanja pasu?
Evropska komisija se je odločila, da nekoliko popusti pri strogih proračunskih pravilih. So bruseljski politiki po šestih letih krize končno dojeli, da agresivno varčevanje ni zdravilo, ampak strup, ki Evropi ne bo prinesel gospodarske rasti in odpravil brezposelnosti? Zdi se že tako. A hudič je v podrobnostih. Ne gre za nova proračunska pravila, ampak za prožnejšo rabo že veljavnih. Države članice so še vedno dolžne spoštovati pakt stabilnosti in rasti, po katerem javnofinančni primanjkljaj ne sme preseči treh odstotkov BDP, dolg države pa ne 60 odstotkov BDP.
-
Ključno mesto v novi grški vladi je pripadlo 53-letnemu doktorju ekonomije Janisu Varufakisu. Kot finančni minister bo namreč vodil zahtevna pogajanja z mednarodnimi kreditodajalci o novih pogojih odplačila visokega grškega dolga. Varufakis slovi kot neusmiljen kritik evropskih političnih elit ter njihovega spopadanja s finančno in gospodarsko krizo, zato ni presenetljivo, da se je odločil za vstop v politiko.
-
Rešili banke, sesuli gradbeništvo
Gradbeništvo je ena najpomembnejših gospodarskih panog, saj v povprečju ustvari med pet in deset odstotkov BDP-ja države in ima močne multiplikativne učinke na gospodarstvo. Vsaka resna vlada zato trepeta pred njegovim zlomom.
-
Začelo se je s pokvarjenim diktafonom. Se ti lahko zgodi še kaj hujšega, kot da ti tik pred pogovorom zataji tehnologija? Ona pa, kot da ni opazila, kaj se je zgodilo. Ostala je popolnoma mirna. »Ni panike, bova že kako.« Če se vnaprej prepričaš, da ne bo šlo, po navadi res ne gre. Če pa zaupaš, se vedno najde rešitev. Najboljših športnih plezalcev ne odlikujejo samo odlična tehnika, velika telesna moč in vzdržljivost, temveč tudi sposobnost, da v prelomnih trenutkih, pod pritiskom svojih pričakovanj in pričakovanj drugih, ostanejo mirni.
-
19. 12. 2014 | Mladina 51 | Politika
Po ugotovitvah protikorupcijske komisije je DUTB od ustanovitve sredi marca lani pa do 31. avgusta letos, torej v dobrem letu in pol, samo za zunanje izvajalce porabila kar 12 milijonov evrov. Glavni izvršni direktor DUTB Torbjörn Månsson podatek komisije zavrača kot »čisto laž«, češ da naj bi bili za svetovalne pogodbe doslej porabili »le« 5,2 milijona evrov.
-
12. 12. 2014 | Mladina 50 | Politika
»Veliko finančnikov, ki so pred ustanovitvijo irske slabe banke delali v državnih službah ali v finančnem sektorju, je v slabi banki videlo priložnost za zaslužek. Zavedati se morate, da je dolg obstoj slabe banke v interesu teh skupin, saj od slabe banke dobro živijo,« je že novembra lani v pogovoru za Finance opozoril irski ekonomist Brian M. Lucey, predavatelj na kolidžu Trinity v Dublinu. Na slabo banko se kot pijavke prisesajo finančni svetovalci, ocenjevalci vrednosti premoženja, odvetniki, spin doktorji in celo bivši bankirji, ki so v času debelih krav dajali kredite brez ustreznega zavarovanja. Ta armada potem leta odlično služi na račun davkoplačevalcev. Tudi zaradi njih je sanacija bančnega sistema prek slabe banke najdražja možna rešitev.
-
5. 12. 2014 | Mladina 49 | Ekonomija
Oktobra lani je britanska vlada prodala večino delnic državne pošte Royal Mail. To je bila ena od najbolj škandaloznih privatizacij v zgodovini Velike Britanije. Royal Mail je nacionalni dragulj s petstoletno tradicijo. Drznila se ga ni prodati niti nekdanja predsednica vlade Margaret Thatcher, pa čeprav je bila obsedena s privatizacijo in je privatizirala skoraj vse: od letališč, železnic, premogovnikov, plinovodov, vodovodov do energetskih in telekomunikacijskih podjetij.
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Ekonomija
Tako kot je bila sporna hitra, nevzdržna gospodarska rast v obdobju debelih krav, torej pred krizo, je sporna tudi sedanja gospodarska rast. Ekonomist dr. Aleksander Aristovnik trdi, da ni stabilna in je izrazito kratkoročne narave. Namesto v lokalno infrastrukturo in betonske stebre bi morali več vlagati v človeški kapital in tehnološki razvoj. Pa ne samo Slovenija, temveč vsa Evropa. Le tako bomo lahko konkurirali Ameriki in Aziji.
-
21. 11. 2014 | Mladina 47 | Ekonomija
Ustavno sodišče je enajst mesecev prelagalo odločitev, ali je bila lanska razlastitev podrejenih upnikov podržavljenih bank skladna z ustavo. Logično. Gre za skoraj pol milijarde evrov. Če bi morala država vse odvzeto premoženje vrniti ali pa razlaščencem izplačati vsaj dostojno odškodnino, bi se znašla v zagati. Zelo verjetno bi morala banke dodatno dokapitalizirati, zaradi tega pa bi bilo napovedano znižanje proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke BDP že prihodnje leto znanstvena fantastika.
-
14. 11. 2014 | Mladina 46 | Ekonomija
Lahko je Franciji in Italiji. To sta, takoj za Nemčijo, največji gospodarstvi v območju evra. Slovenija pa je majhno gospodarstvo in njena beseda v Bruslju nima nobene teže. Če bi se uprli, če bi zahtevali podaljšanje obdobja za odpravo presežnega proračunskega primanjkljaja, zato da bi se izognili drastičnim rezom v plače javnih uslužbencev in socialne prejemke ter razprodaji državnih podjetij, bi nas brez pomisleka kaznovali, najprej evropska komisija in nato finančni trgi. Bolje je, da se držimo pravil igre in ubogamo. Ali res? Majhnost gospodarstva je sicer priročen, ne pa tudi prepričljiv argument. Poglejmo Avstrijo. Avstrijsko gospodarstvo je resda večje od slovenskega, a je v evropskem merilu še vedno razmeroma majhno. Evropska komisija od Avstrije pričakuje, da bo že leta 2015 imela uravnotežen proračun, kar naj bi dosegla z varčevalnimi ukrepi. Vendar pa Avstrija tega ne namerava storiti.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Ekonomija
Si lahko predstavljate bankirja, kako se pred vhodom v prostore nove bančne poslovalnice sklanja k tlom, pedantno pregleduje tlak in glasno ošteva gradbene delavce, ker so ga malomarno položili? Verjetno težko. Razen če je bankirju ime Jože Stegne in je predsednik uprave Delavske hranilnice, majhne slovenske banke v večinski lasti sindikatov. Stegne je popolnoma drugačen od značilnih bančnikov, pa ne samo zato, ker je tako neposreden, ampak tudi zato, ker je Delavska hranilnica edina slovenska bančna ustanova, ki že vsa leta krize posluje z dobičkom in si zato lahko privošči celo nakup letališča. »Smo gazela bančnega poslovanja,« pravi Stegne. Na dan intervjuja je Delavska hranilnica odprla že svojo trideseto poslovalnico.
-
7. 11. 2014 | Mladina 45 | Svet
Evropska centralna banka je ena od treh članic trojke, ki je državam v krizi predpisovala stroge varčevalne ukrepe: zniževanje plač in pokojnin, odpuščanje javnih uslužbencev, krčenje socialnih prejemkov. Ti ukrepi krize niso odpravili, so pa občutno znižali življenjsko raven prebivalstva in povečali socialni prepad med bogatimi in revnimi.
-
30. 10. 2014 | Mladina 44 | Ekonomija
Še spomladi so finančni strokovnjaki napovedovali, da vsaj tri večje nemške banke ne bodo prestale evropskih stresnih testov. Gre za teste, ki naj bi pokazali, ali imajo ključne evropske banke dovolj kapitala, da bodo do leta 2017 sposobne preživeti morebitno ponovitev hujše recesije. Med bankami, ki naj bi padle, se je omenjala tudi Commerzbank. Ključna težava te banke so velikanske terjatve do ladjedelniških podjetij. Vendar Commerzbank na testih ni padla. Nemci so si oddahnili. Že dan po objavi rezultatov je vrednost delnice Commerzbank občutno narasla. Kako je mogoče, so se finančni strokovnjaki v napovedih tako zmotili? In kako je mogoče, da je na testih padla samo ena nemška banka, pa še to ena od manj pomembnih, po drugi strani pa sta padli obe največji slovenski državni banki NLB in NKBM, in to kljub temu, da je država decembra lani obe banki dokapitalizirala z 2,5 milijarde evrov in da je bil pretežni del slabih terjatev iz obeh bank prenesen na tako imenovano slabo banko? To je mogoče zato, ker so stresni testi bistveno bolj subjektivni, kot se jim pripisuje.
-
17. 10. 2014 | Mladina 42 | Politika
Uravnotežen državni proračun ali celo proračun s presežkom je v času gospodarske krize utopija. Oglejmo si problem z gospodinjsko logiko. Ko ste še imeli stalno zaposlitev in visoko plačo, ste najeli kredit, da ste si kupili stanovanje. Nato ste službo izgubili in zdaj opravljate le še priložnostna dela. Kredit za stanovanje še vedno odplačujete, a z muko. Da bi v teh razmerah družinski proračun spravili v presežek, je misija nemogoče. Enako je z državo. Država lahko brutalno zategne pas, vendar tega ne more storiti, ne da bi prizadela prebivalstvo. Uravnoteženega proračuna, kaj šele proračuna s presežkom, v času krize ni mogoče doseči brez znižanja življenjskega standarda prebivalstva, posega v socialne pravice, nagle razprodaje državnega premoženja.
