-
Knjiga razodetja
Strip albumi oziroma tako imenovani grafični romani so v osemdesetih letih minulega stoletja zapustili geto, prodrli v mainstream in po zaslugi Mausa Arta Spiegelmana, Varuhov Alana Moora ter ostarelega Batmana v izvedbi Franka Millerja postali predmet akademskih debat in doktorskih disertacij. V istem obdobju je izšel tudi roman Ime rože, triler s historičnim liftingom bolonjskega profesorja Umberta Eca,...
-
Willie Nelson & Wynton Marsalis Featuring Norah Jones: Here We Go Again: Celebrating the Genius of Ray Charles
Za nobel naslovom epskih razsežnosti, ki poslušalca takoj opozori na ekskluzivnost vsebine, se skriva silovito simpatičen kolaž tradicionalnega, mondenega, popularnega, klasičnega in umetelnega, ki je bil na začetku februarja 2009 predstavljen v živo v okviru cikla Jazz at Lincoln Center, katerega umetniški vodja je Wynton Marsalis. Prvi trobenti jazza in nerjavečemu country uporniku (sile sta markantno združila...
-
Amon Amarth: Surtur Rising
Lasata in neobrita švedska horda, ki je ime snela iz Tolkienove literature, navdih pa našla v nordijski mitologiji in vikinških časih, pričakovano ruši vse pred sabo, saj ne želi, da bi se ohladilo železo, ki ga je začela kovati s prejšnjim, žanrsko brezhibnim izdelkom Twilight of the Thunder God (2008). Album, ki je Amon Amarth dvignil iz morja skandinavskih podobnikov in prijetno požgečkal sinergiji melodične...
-
Roxette: Charm School
Pri švedskih glasbenih zasedbah se pač avtomatično vsiljuje primerjava z zimzeleno Abbo, vendar so silno redke tiste, ki si oznako nadaljevanje Abbe z drugačnimi sredstvi tudi zaslužijo. Roxette je taka skupina. Oziroma duo. Če nič drugega, imata Marie Fredriksson in Per Gessle 70 milijonov prodanih albumov, ki govorijo v prid temu sklepu, hkrati pa predstavljata nostalgičen spomin na obdobje, ko se pop godba še...
-
-
Bombaj Štampa: Neka DJ odmah dole CJ
Legenda pravi, da je na začetku osemdesetih let Đuro uspešno opravil kletno avdicijo in postal frontman Bombaj Štampe po dveh pesmih, treh pivih in štirih džojntih. In menda še dandanašnji ni jasno, kaj je odločilo, da so ga sprejeli v bend: tri piva ali štirje džojnti. Vsekakor pa se obnese. Tudi po dvajsetih letih, kolikor je minilo od njihovega zadnjega albuma Ja mnogo bolje letim sam, izdanega v državi, ki ne...
-
Helloween: 7 Sinners
Zimzeleni prvaki nemškega thrasha so svoj čas v Evropi po vplivnosti močno konkurirali švicarski skupini Celtic Frost in švedski Bathory, publiko pa osvajali z melodičnim drvenjem na albumih Walls of Jericho in Keeper of the Seven Keys Part One. S prvega ste si bržčas zapomnili intro, ki so ga pokopirali iz filma Season of the Witch in domiselno precedili skozi fanfare, z drugega pa rife, ki so metalce usmerjali k...
-
Stratovarius: Elysium
Finska melodična power metal atrakcija Stratovarius - ime je skovano iz stratocasterja in stradivarijevke (!) - na še toplem izdelku v strumnem drncu ponuja izborno orkestrirano, poudarjeno romantično, simfonično ornamentirano in instrumentalno ekscesno preigravanje metalskih klišejev ter fantazijski miks tematik iz življenja, narave in vesolja, ki prežema spevna besedila.
-
Motörhead: The Wörld is Yours
Ata Lemmy, ki je prav na božični večer dopolnil 65 let, še ne razmišlja o dodatnem pokojninskem zavarovanju. Pred desetimi leti se je resda zdelo, da se bati najslavnejše motorne glave v svetu rokenrola vrtijo v prazno in pri višjih obratih proizvajajo sumljive zvoke, na zadnjih treh albumih, med katerimi je tale definitivno najbolj pozitivno naelektren, pa stara mašina kontinuirano kaže znake hitrega okrevanja in...
-
No Rules: Homesick Blues
Lepo je slišati zasedbo, ki z vsakim albumom v vseh pogledih vse bolj napreduje, še lepše je slišati zasedbo, ki se navkljub mednarodno prepoznavni žanrski podobi ne spakuje v angleškem jeziku, marveč angažirana, reflektirana, pa tudi jedrnata osebnoizpovedna besedila srčno odpoje v materinščini. Homesick Blues, tretji in do sedaj najboljši izdelek tuzelskega kvarteta No Rules, ponuja ritmično, spevno, a še zmeraj...
-
Accept: Blood of the Nations
Kakih petnajst let bo, odkar smo pomahali v slovo zasedbi, ki je v osemdesetih letih v težkometalni sekciji po zaslugi visoko nastavljenega vokala markantnega Uda Dirkschneiderja in alter hitov Balls to the Wall, Fast as a Shark, Metal Heart in drugih pomenila resno in ostro konkurenco ponarodeli stadionski atrakciji, zasedbi Scorpions. Ta se je potem znatno zmehčala, skupina Accept pa je prepričljivo mrknila.
-
Zrelo za obvezno čtivo
Decembra 1976 je pred kamerami britanske televizije nastopila sveža pridobitev založbe EMI, četverica z opojnimi substancami podprtih mulcev po imenu Sex Pistols, in tistega večera je bila na britanski televiziji prvič javno izgovorjena beseda »fuck«. Ko je novembra 1977 izšel njihov prvi in edini studijski album z naslovom Never Mind The Bollocks Here's The Sex Pistols, je bila vsa njihova prihodnost...
-
Bad Religion: The Dissent of Man
Lepo je, da stare ljubezni ne zarjavijo, še lepše je, če ne zarjavijo objekti, na katere se nanašajo. Petnajsti album zasedbe, ki že 30 let konstruktivno kritično širi nevero v katolicizem in ameriški sen, v prvi polovici devetdesetih let pa je znatno vplivala na postpankovski revival, je med vrsticami malce nostalgično obarvan, toda frontman Brett Gurewitz in njegovi prijatelji glasbe, ki zraven ohranjanja...
-
Therion: Sitra Ahra
Znova gre poudariti, da če bi iskali najboljše, kar se je zgodilo pri transformaciji okrutnih skandinavskih death/black metalcev v meditativne, s klasiko navdahnjene multiinštrumentalne mistike, potem bi se pot končala pri švedski zasedbi Therion. In če bi iskali najboljše, kar se je zgodilo skupini Therion, potem ne bi mogli mimo albumov Theli, Vovin in Deggial, triumfa gotsko-elegičnega vandranja po nordijskih...
-
Negligence: Coordinates of Confusion
Še pomnite imeni kot Testament in Exodus ter trešerski rušilni val, ki je v drugi polovici osemdesetih let butnil iz San Francisca in preplavil metalsko sceno? Osvežitev spomina in konkreten prepih sluhovodov prihaja tokrat iz domačih logov, v obliki petčlanske zasedbe Negligence, ki je desetletno zavezo stari, a še zelo živi zvrsti prejšnji teden kronala z velikim metom ter pričujoči album, drugi po vrsti, izdala...
-
Diplomatz: Život je raj
One man band Damir Avdić, Bosanski psiho oziroma Diplomatz, tudi v tretje ne špara strupenega jezika in jedke ironije, ko se, sam in srdit, podložen z metalsko na-zobčano kitaro, nič kaj diplomatsko dotika surove stvarnosti, zasnovane na temeljih bratstva in enotnosti ter realizirane skozi množična grobišča in koncentracijska taborišča. Čas je, da se spoznamo takšni, kot smo v resnici, grozi v recitalu Bratstvo i...
-
Slon in Sadež: Sponzorska plata
Fanta zajebanta, ki se pri parodiranju novokomponiranega duha domačega neoliberalnega kapitalizma ponašata z zavidanja vrednim odstotkom uspešnih zadetkov v disciplini žebljico na glavico, znova presenečata vsega hudega vajeno bogaboječo rajo. V prvi vrsti kakopak z zastonjskim dolpotegom svojega najnovejšega, polnomastno sponzoriranega izdelka, ki dokazuje, da torrenti niso nikakršna grožnja avtorstvu ali...
-
Tom Jones: Praise & Blame
Material, ki je vodilnim pri osrednjih diskografskih hišah zvenel kot slaba šala, se je izkazal za eno največjih presenečenj letošnjega leta. Če ste Toma Jonesa povezovali z vrhovi lestvic popularnosti, sentimentalnim popevkarstvom in prisilno konzerviranim seksapilom, boste ob poslušanju albuma, ki ga je izdal tako rekoč za svoj 70. rojstni dan, s svetlobno hitrostjo spremenili mnenje.
-
Gradnja Hiše nasprot' sonca
Za film Vlak smrti - v originalu Death train - verjetno še niste slišali. Kaj šele da bi ga videli, če seveda v zlatih časih VHS piraterije niste spadali med serijske požiralce vsega, kar je količkaj vonjalo po nizkobudžetnem akcijskem šodru. Morda ste nanj kasneje naleteli med DVD robo ali na kakšnem torentu, vendar ga niste prepoznali, ker tam tiho ždi pod naslovom Detonator, na ovitku pa se repenči bivši agent...
-
Indica: A Way Away
Navajeni smo, da iz skandinavskih dežel, iz Finske toliko bolj, zadnje čase prihaja najraznorodnejša metalska godba, ki se razteza od ekstremnih žanrskih okruškov do stadionskih atrakcij. Petčlanska ženska zasedba Indica, ki je do sedaj izdala štiri uspešne albume v maternem jeziku, s petim pa kani očarati anglo-ameriško govoreče trge, sodi med slednje, to je razvidno že iz komercialno temačnega imidža petih...
-
Mi2: Rokenrol
Zgodovina albumov z rokenrolom v naslovu je - od Johna Lennona pa do Motörhead - zgodovina albumov s krepko sporočilno vrednostjo. In ni kaj, človeku zaigra srce, ko najde slovenskega predstavnika, ki častno nadaljuje ta niz. Mi2 že 15. leto namesto na kvantiteti nepretenciozno gradi na kvaliteti in s srčnostjo mladega Lačnega Franza (odtenki Dirn-bekovega vokala tu pa tam scela nenamerno potegnejo na...
-
Slash
Superzvezdniški kitarist Slash, ki je po propadli karizmatični kombinaciji z Axlom Rosom ves čas blodil v iskanju popolne vokalne rime, se udinjal kot kitarski plačanec in razdajal v konfekcijskih zasedbah tipa Slash's Snakepit in Velvet Revolver, je naposled odkril formulo uspeha, za navdih pa je poškilil k neutrudnemu Santani, ki v španoviji s prepoznavnimi glasovi že leta šarmira kritike in hkrati klesti po...
-
Peter Lovšin: Hudičev sod
Pero Lovšin, odkritosrčni 'uglasbenik' tistega, v čemer resnično uživa, si je že na Hiši nasprot sonca (1993) izboril pravico do nostalgičnih, moško otožnih pesmi, polnih želje po mesenih razsežnostih spoznanja, ki se lagodno, a izkušeno zibljejo na morju rokerskih balad, šlagerjev in popevk. Te pesmi širocga srca na Hudičevem sodu dobijo najbolj čvrsto nadgradnjo in najfinejšo glasbeno podstat doslej.
-
Janja Majzelj: Krizantema na klavirju
Pred četrt stoletja je potihem izšla longplejka Pelin žena, cvetober šansonov Svetlane Makarovič v njeni lastni izvedbi, s katero je Svetlana samo še utrdila svoj žlahtni sloves prve dame slovenskega šansona, temne in neusmiljene v doslednih, srhljivih interpretacijah tradicionalne psihopatologije narodovega značaja. Glasbeno-gledališki projekt Krizantema na klavirju, s katerim je Janja Majzelj maja lani v...
-
Primarij Matjaž Lunaček, specialist psihiater
Primarij Matjaž Lunaček, dr. med., je specialist psihiater, ki se je med letoma 1994 in 2006 psihoanalitično izobraževal v okviru Italijanske psihoanalitične asociacije (Societa psicoanalitica Italiana). Ukvarja se s psihoanalitično prakso in aplikacijo psihoanalize na področjih litereature in vzgoje. Leta 1996 je skupaj s psihologinjo Renato Bačer ustanovil Psihoanalitični vrtec. Objavlja članke s psihoanalitično vsebino, v centru njegovega interesa pa je teorija gonov. Slednje smo razumljivo postavili v središče našega pogovora, dotaknili pa smo se tudi pojavov, ki zadnje čase cepijo slovensko javnost in dajejo krila sovražnemu govoru vseh vrst, barv in oblik: od pretirane ljubezni do živali do patološkega sovraštva do istospolno usmerjenih. Od družbene prisile starševstva do nizke ravni komunikacije v slovenski družbi. Od tradicionalne družine do problematičnih seksualnosti. In nenazadnje, od kratkosti generacijskega spomina do nezavednega, ki tudi Slovence determinira bolj, kot bi si upali priznati.
-
Drevored: Dekade
Tole ni hec, ampak svojevrsten slovenski ekstremizem, ki bi si po mojem zaslužil omembo v Guinnessovi knjigi rekordov, in sicer v sekciji glasbenih skupin, ki so najdlje čakale na prvenec. 31 let! Toliko časa je preteklo med izidom tega konceptualno zasnovanega ploščka in letom, ko so Novomeščani pod imenom Drevored prvič zaigrali kot skupina.
-
Od A do Ž Tomaža Lavriča
A zzardo D'Amore - Jedrnat in duhovit gangsterski triler iz leta 1994, kriminalka po motivih igralniške afere Hit, v kateri mafijcem obraze posodijo najvidnejši predstavniki takratne slovenske politične scene, s pokojnim Janezom Drnovškom na čelu. B osanske basni - Riba, Kača, Muha, Ptica, Pes, Svinja, Mačka, Mazga, osem naslovov osmih Bosanskih basni, osmih zgodb, ki o vojni povejo več, kot boste kdajkoli...
-
Pebi ne strelat!: Celjska scena 1980-2000
Lokalne pizde, Phone Box Vandals, Sfinkter, Prezebla mafija, Strelnikoff (skupina, ki se je v slovensko večnost vpisala z albumom Bitchcraft in s podgano v naročju brezjanske Matere božje) in še devet bolj ali manj prepoznavnih bendov iz celjske regije, zbranih okoli legendarnega mladinskega kluba Kljub, se spominjajo časov, ko je besedna zveza alternativni glasbeni izraz še imela smisel in težo.
-
Norah Jones: The Fall
Markantna, nadarjena, multipraktična vokalistka in pianistka Norah Jones, poleg legendarne Diane Krall komercialni biser elitne založbe Blue Note, je pred osmimi leti z jazzovsko obarvanim prvencem Come With Me šarmirala kritiško in širšo, popularnim glasbenim vzorcem naklonjeno javnost, kantrijaše po srcu pa je osvojila z vzporedno zasedbo The Little Willies, s katero je v newyorškem klubu The Living Room prvič...
-
Diskurz: U protivnom
V največjem hrvaškem pristanišču je očitno nekaj preživelo, saj se na prizorišče 'zločina' oziroma v epicenter reškega in nekoč jugoslovanskega novega vala po tridesetih letih zatišja v uporniški preži vračajo trije mladeniči s času primernim imenom Diskurz, ki pa niso toliko jezni, kot so cinično razpoloženi do vsega, kar je generaciji po Titu v osamosvojenih balkanskih demokracijah naplavil kapitalizem s...
-
Vulvathrone: Passion of Perversity
Prekmurje smo do sedaj samodejno povezovali s kreslinovsko melanholijo, trenutne družbenopolitične razmere v tem koncu domovine pa narekujejo ostrejšo glasbeno podlago. In prav surova ostrina, brezkompromisni cinizem in angažirana agresivnost so aduti močno nazo-bčane prekmurske grindcore zasedbe Vulvathrone, ki navdih za ustvarjanje svojih melodij črpa pretežno iz ožje profiliranih tržnih niš pornografskega...
