-
Romeo Štrakl: The Who - Zgodba o zbirateljstvu
Prvo poglavje tele zgodbe o zbirateljstvu se je začelo že leta 2002, ko s(m)o redki izbranci prejeli plošček z naslovom The Who - 25 let mojega WHOizma, s katerim je Romeo Štrakl - grafični oblikovalec in stripovski avtor, ki je s stripom Točno opolnoči, junija 1988 objavljenim na straneh Mladine, resno vznemiril generalštab takrat že zelo nervozne JLA - javnosti razkril svojo drugo veliko ljubezen: lik in delo...
-
Carnaval: 2
Končno slovenski bend, ki pomni novovalovsko uporniške čase, prezira čislanje politične korektnosti in klanjanje ozko definiranim vzornikom ter pri tem ohranja prevratniško držo, brez katere si nekoč rokenrola nismo znali predstavljati. Konkretni pljunek v mzhektorski obraz in samopromocijska instalacija v obliki prevrnjenih stolov med presrano cehovsko rajo na Sazasovi tiskovki sta dokaz, da fantje mislijo resno...
-
Rammstein: Liebe ist für alle da
Dobra umetnost mora provocirati, če noče postati muzejski eksponat. Žanrska umetnost mora provocirati še toliko bolj, če želi razgibati čutila inertne mase prostega trga. V tej panogi so fenomenalni Rammstein že zdavnaj doktorirali, po razpoloženjskem albumu Rosenrot (2005) pa znova stavijo na trdo, grobo, stilsko dovršeno ljubezensko igro z občinstvom in zgroženo opozicijo, ki zahteva polnoletnost pri nakupu tega...
-
Bob Dylan: Christmas In The Heart
Skupni imenovalec prvih, kakopak laičnih reakcij na naslov novega Dylanovega albuma je bil, da ata Bob znova preizkuša potrpežljivost svojega občinstva. Nič ni dlje od resnice. Kontroverznost je osnovni element Dylanove karizme, rdeča nit njegovega lika in dela pa moto 'nič vas ne sme presenetiti', kar je površnejšim častilcem postalo transparentnejše šele v Bobovi 'socializirani' fazi.
-
-
Kmetijski nasveti s Kolodvorske
»Okrajno sodišče v Ljubljani je ta teden presenetljivo odločilo, da nedostojna, žaljiva, nasilna in spolno eksplicitna ravnanja v oddaji Kmetija slavnih ne predstavljajo tako močnega posega v osebnostne pravice gledalcev, da bi opravičevali sprejem sodne odločbe, s katero bi odredili preložitev predvajanja oddaje v termin med 24.00 in 5.
-
Kmetske slike
»Gospd Max Modic, ne gledam Kmetije, soprog je ne gleda, naši otroci je ne gledajo, naši znanci je ne gledajo, torej je ne gledajo ''vsi'', verjetno pa je večina Slovencev in ljudi, ki take oddaje gledajo in se torej za večino lahko reče, da so dno, boljša beseda zanje je srbska ''ološ''. Žal! Ni dvoma, da bo njih število naraščalo z ozirom na prizadevanja primitivcev, ki jh nihče noče zaustaviti.
-
Rosanne Cash: The List
Lepo je biti prvorojenka Moža v črnem, vendar težko, hudičevo težko, bi odvrnila Rosanne, če bi jo vprašali, kako je (bilo) živeti in ustvarjati v senci Johnnyja Casha, ene najvplivnejših glasbenih legend vseh časov. Potem ko se je na prejšnjem, dokaj turobnem, zelo občutenem albumu Black Cadillac (2006) dostoj(anstve)no spravila z očetom ter se poslovila od matere Vivian Liberto Cash Distin in mačehe June Carter...
-
Lynyrd Skynyrd: God & Guns
Pred 35 leti so na albumu Second Helping s komadom Sweet Home Alabama ustvarili enega najbolj zimzelenih kitarskih uvodov v zgodovini rokenrola in po tragični letalski nesreči tri leta kasneje odšli v legendo, od koder so se občasno vračali v različnih reinkarnacijah. Pri tejle, ki je definitivno najuspešnejša po prej omenjenem albumu, se jim je pridružil celo Rob Zombie in zaokrožil valečo se gmoto južnjaške...
-
Razred zase
» Sedim doma, rišem in čakam, kaj se bo zgodilo. Status slavnega anonimneža mi najbolj ustreza. Če se ne zgodi nič, nisem razočaran, če pa se, sem toliko bolj vesel,« mi je pred kakimi desetimi leti dejal Tomaž Lavrič, ko sem ga zasliševal v zvezi s prestižno nagrado, ki jo je za album Bosanske basni - eno izmed najboljših, če ne celo najboljše stripovsko delo o krvavih balkanskih vojnih igrah -...
-
Korpiklaani: Karkelo
Gozdnemu klanu, starim znancem tolminskega Metal Campa, ki prihajajo iz dežele tisočerih jezer, odlične vodke in prodornih, trdo uglašenih ritmov, je v petih letih na šestih albumih uspelo definirati samosvoj glasbeni izraz in utreti stranpot, ki bi v tem žanru utegnila postati bližnjica do blasfemije, če ne bi šlo za prekaljeno metalurško skupino.
-
Willie Nelson: American Classic
Ko je legendarni kantrijaški odpadnik Willie Nelson leta 1978 napovedal album Stardust s predelavami klasičnih ameriških popevk (lani je izšla znatno razširjena zbirateljska izdaja), so recenzenti začeli biti plat zvona, češ da gre za orjaški žebelj v krsti njegove kariere. Javnost je imela ločeno mnenje in Stardust, ki se je prodal v petmilijonski nakladi, je nato še celih deset let vedril na country lestvicah.
-
J. J. Cale: Roll On
Za bluesovskega trubadurja, multiinstrumentalnega vandravca ter mojstra kitarskega boogieja in klasičnih zvrsti s countryjem na čelu bi težko rekli, da nas zasipa z glasbo, saj je tale izdelek šele njegov drugi album v tem tisočletju, če seveda odmislimo sicer gladko tekoči The Road To Escondido, pred tremi leti posnet z Ericom Claptonom, a prav po njegovi zaslugi tudi pretirano zaslajen.
-
Turkizna roža
S tabo je dobr ko mi lezeš pod majco S tabo je dobr ko me ližeš po vratu Res je dobr in nič ne blefiram Paše mi če te lahko stimuliram Če me sam gledaš s tabo je dobr ker ti res veš kaj in ti res veš kako In všeč mi je ker si mi dovolu da poleg tebe lohk tud slečem tvoje srce Jaz bi te mela sam zase lubi Jaz bi te mela skoz tuki Jaz bi te mela sam zase lubi Jaz bi te mela skoz tuki Tako je tistega...
-
Zaklonišče prepeva: Bolje ne bo nikoli
Vokalno-instrumentalna skupina, ki jo delovnim zmagam naproti žene Vanja Alič, nostalgik, novinar, oštir, bivši fant Eve Irgl, roker, frontman in predsednik predsedstva ansambla, beleži 15-letnico bitja, žitja in klitja na finesah novega primitivizma s subkulturnim potencialom in z izrazitim priokusom po jugoroku iz osemdesetih. Bend, ki pretežno prepeva v enem od izumrlih jezikov in je pri svojevrstnem ohranjanju...
-
Anja Rupel: Ostani do konca
Če bi plošček Ostani do konca zvenel tako, kot je videti Anja Rupel na ovitku, bi bržčas govorili o enem od slovenskih albumov leta, toda njegova glasbena podoba žal krepko zaostaja za tistim, kar fotografski material ponuja očesu. Desetim novim popevkam, med katerimi izstopata Nisi moj in Ne lažeš me ti, duet s Harijem Mata Harijem, sicer ne gre očitati, da ne zlezejo v uho, najbolj moti to, da so si strukturno...
-
Seaside Steve: I Started Out With Nothin'' And I Still Got Most of It Left
Bradati možakar s pravim imenom Steve Wold, rojen enkrat v štiridesetih, je od svojega 14. leta klošaril in se klatil po ameriških prostranstvih, skakal z vagona na vagon ter si ob priložnostnih fizičnih delih služil kruh tudi z občasnim brenkanjem na glasbila lastne izdelave. Ko ga je pot zanesla v Evropo, je njegova verzija bluesa po zgledu Johna Leeja Hookerja in Taj Mahala trčila ob prava ušesa.
-
6Pack Čukur: GangstaDillaPlayaGorilla
Ne vem, kako je s prvo, drugo in četrto postavko iz naslova novega paketa keramičarske lirike, toda kar se tiče tretje, 6pack Čukuzi definitivno ostaja - playa. Playa iz Veleja in bržčas edini slovenski 'feelgood' polagalec rim, ki je do perfekcije izpilil flow, ne da bi pri tem zagnojil s politično korektnostjo tekstov, na katero je pač nujno staviti, če želiš plošček zdilati v več kot sto izvodih.
-
Bob Dylan: Together Through Life
Že ponarodeli albumi Time Out Of Mind (1997), Love And Theft (2001) in Modern Times (2006) so redefinirali lik in delo Boba Dylana v času instantnega dojemanja glasbe, zdaj pa je prišel trenutek, da mojster rekapitulira dvanajstletno vztrajnost spomina. Zakaj že na njegovih albumih ni besedil? Ker hoče, da besedo ujamete v izvirni interpretaciji. V trenutku in občutju, ki jima je namenjena.
-
Orlek: Anduht
Grenkosladka simbioza ljudskega izročila in rokenrol dinamike, ki v liku in delu zasedbe Orlek odmeva iz zasavskih revirjev, »de se ti jajca in ritnice kar tresejo«, njene pozitivne vibracije pa so zaznali celo v ZDA, Pakistanu in na Kitajskem, v tretje desetletje delovanja vstopa z nezmanjšano hitrostjo in zavidanja vrednimi pospeški glede besedil in glede glasbene nadgradnje.
-
Ry Cooder: The Ry Cooder Anthology: The UFO Has Landed
V poplavi bestof izdelkov, ki trkajo na denarnice izumirajoče vrste dinozavrov po imenu kupec glasbenih cedejk, je tu kompilacijski presežek, ob katerem bi moralo zaigrati srce še tako izbirčnega ljubitelja muzikaličnih bravur Rya Cooderja, kitarista, pevca, pesnika, producenta in glasbenega enciklopeda, ki po organski namesto po kronološki liniji predstavlja 34 digitalno spoliranih vrhuncev iz štiridesetletne...
-
Bruce Springsteen: Working On A Dream
V času izgubljeni odpadniki, silovite ljubezni, življenje v vsej svoji intenzivnosti, kraljice supermarketov, presenečenja taka in drugačna, utrip ceste in ameriških prostranstev in seveda padli ter vnebovzeti rokoborci kot metafora vztrajanja pri rekonstrukciji sanj. Springsteen, znova v popolni rimi z E Street Bandom, z mero in s čutom reciklira tisto najboljše, kar je opus rokerskega delavca s kitaro postavilo...
-
Kvinton: Razirklinga
Ptujski folkrokerji iz skupine Kvinton so pred dobrimi osmimi leti na izvrstnem prvencu Lovci sreče ponudili ubrano mešanico bizarnih likov, socialnih balad, svetobolnih šansonov in gostilniškega bluza. Skratka, dokaj nadrealističen miks vplivov in zgledov, narejen z občutkom, glasbenim znanjem in podprt z ekspresivnimi besedili. Ko smo opustili vse upe, da bomo za skupino Kvinton še kdaj slišali, je dokaj potihem...
-
Peter & The Sellers: Happy Hour
Potovanja v južne kraje, ukradeni spomini velikih razsežnosti, izmenjava ljubezenskih energij, srečne urice, pozabljena čustva, zamujene priložnosti in čaj pod magnolijami z dekleti eksotičnih imen. Vse je tu. Vse, kar zaznamuje hrapavo melanholijo solistične kariere Petra Lovšina od izvrstne Hiše nasprot sonca, posnete pred natanko petnajstimi leti. Pa vendar je tokrat malce drugače.
-
Magnifico Balcountry Quartet: Srečno
Teden dni po debelo razprodanem koncertu v Cvetličarni, kjer je zasedba Magnifico Balcountry Quartet 1500-glavi množici ognjevito predstavila svoj prvi izdelek z naslovom Srečno, sem vodjo skupine, specialista za muzikalični export import, pobaral, kako kaj kaže z recenzijskimi izvodi za novinarsko rajo. Dobil sem enigmatičen odgovor, ki ga človek stežka poveže z digitalnimi nosilci zvoka in bi v tem kontekstu...
-
Iztok Sitar: Dnevnik Ane Tank
Resničnost je zadnje čase zanimivejša od fikcije in dokumentarci temu primerno bolj napeti kot mnogožanrska hollywoodska fila za gačenje multipleksov. Igrani dokumentarci z natančno usmerjeno poanto še toliko bolj. In Iztok ne bi bil Sitar, če tega trenda iz filmskega sveta ne bi prestavil v stripovski medij ter posnel, okej, spisal in zrisal, ortodoksnega dokumentarca, oziroma kar dolgometražnega šokumentarca, na...
-
Darko Macan in Frano Petruša: Mali Guj in njegov zmuj
Hudičevo malo je stripov, ki bi ciljali osnovnošolsko otročad in obenem brez puhlega moraliziranja nagovarjali odrasle. Še manj je stripov, ki bi na prvi pogled malčkom zlezli pod kožo in obenem predstavljali duhovito žanrsko branje za njihove starše. In če se ob tem vprašamo še, koliko takih stripov poleg nadgeneracijskih klasik Mikija Mustra premoremo v slovenščini, se izbor hitro skrči na pričujoči 64-stranski...
-
Jure Godler: Radio Ga-Ga - Razgaljeni
»Upam, da moj sin v tej knjigi ne bo pisal o golih ženskah, telesnih izločkih, seksu, fetišu na pritlikavce, scanju, anali, kurbah in Davčni upravi RS,« v prologu številka II zapiše avtorjeva mati. No, tale prosto po Godlerju 'popolnoma nepopolna biografija komične skupine Radia Ga-Ga' na bralčevo srečo vsebuje prav to. Resda ne v navedenem vrstnem redu.
-
Enzo Smrekar: Dnevnik ljubitelja cigar
Kako nastane vrhunska cigara in kakšne sorte tobaka jo sestavljajo? Kako se vrši nadzor kakovosti? Zakaj in kako staramo cigare? Čemu služi uplinjanje cigar? Kako izberemo pravo cigaro in na kaj moramo biti pri izbiri pozorni? Kakšen je bonton kadilcev cigar? Kako režemo, prižigamo in kadimo cigare? In nenazadnje, kako jih hranimo in na kakšne težave lahko pri tem naletimo? Odgovore na ta vprašanja lahko naposled...
-
Jakob Dylan: Seeing Things
Subtilni prvenec Jakoba Dylana in njegovega benda Wallflowers se je leta 1992 prodajal naravnost katastrofalno. Dejstvo, da zasedbo vodi sin največje glasbene ikone dvajsetega stoletja, pri založbah ni prineslo kredita. Jakob, ki je po očetu podedoval tudi stoičnost in pregovorno vztrajnost, tega ni jemal kot osebni poraz, prej kot konstruktivno kritiko.
-
Marcel Štefančič, jr.: Janez Janša Biografija
Blurbi, s katerimi so v medijih ozaljšani po tiskarski barvi dišeči knjižni izvodi, ponavadi izpostavijo tisto, česar v knjigi zlepa ne boste našli ali pa je tako za lase privlečeno, da ni vredno pol pipe tobaka. Mejdun, v primeru tegale 1,83 kilskega cegla velikega formata pa je vse res. Celo tisto, kar berete v oglasih. Drži, to je knjiga, kot je na slovenskem trgu še ni bilo.
