… . Definiral bi ga kot nasprotje dveh temeljnih načel: ’religioznega tradicionalizma’ in ’humanističnega racionalizma’. Ali, kot se je nekoč pošalil moj kolega iz Belgije, ki je pripomnil, da gre za bitko med dvema silama: ’Med Alahom in Coca-Colo.’ To je seveda šala.« Seveda.
Gre za uvodni prizor v dramskem besedilu Iranska konferenca Ivana Viripajeva (v slovenščino ga je izvrstno prevedla Tatjana Stanič), ki ga je v soboto, 19. septembra, kot uvod v novo sezono SNG Drama Ljubljana na njen Veliki oder premierno postavila režiserka Nina Rajić Kranjac.
Najprej moramo nekaj besed nameniti …
… By Any Means, 2026 Elegance Bratton
Misisipi v plamenih. Boj za državljanske pravice – za volilno pravico Afroameričanov, za desegregacijo – je bil dolg in krvav, posebej v Misisipiju, kjer so aktiviste – borce za državljanske pravice – še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja mirno in hladno pobijali. To smo – pred skoraj štiridesetimi leti – videli v Parkerjevem Misisipiju v plamenih, posnetem po resnični zgodbi o ugrabitvi in likvidaciji treh aktivistov, zdaj pa to vidimo tudi v trilerju Za vsako ceno, prav tako posnetem po resnični zgodbi o klanovski likvidaciji Vernona Dahmerja, …
… ment, zategnjenost, prisiljenost. Oh, in želja: oče, režiser, namreč želi, da bi njegova hči, igralka, igrala v njegovem novem filmu, zgodovinskem spektaklu Puščava ( ja, nomen est omen), ki se dogaja v Zahodni Sahari, nekdanji španski koloniji (Španski Sahari). In kot slišimo, so jo Španci sredi sedemdesetih let zapustili ter jo prepustili sami sebi (no, če ne bi vskočilo osvobodilno gibanje Fronta Polisario, bi si jo Maroko prilastil v celoti, ne le delno). Puščava tako postane metafora njunega odnosa, metafora očeta (Španije), ki je zapustil hčerko (Zahodno Saharo) ter jo prepustil sami …
… feministična radost. Radost kot povezanost z lastnim telesom in radost kot politično orodje. »Radosti v času kriz kronično primanjkuje, a jo nujno potrebujemo. Daje nam občutek smisla, skoznjo obnavljamo energijo za vse sedanje in prihodnje boje,« pravita programski vodji festivala Pia Brezavšček in Jasmina Založnik. Več na https://mestozensk.org/.
Preživljati čas plesaje, Cankarjev dom, Ljubljana 01/10—04/10
Mednarodno delujoči plesni ustvarjalec in plesalec Matej Kejžar bo svoje zadnje ustvarjalno desetletje, v katerem je raziskoval ples kot emancipatorno silo ter preizpraševal družbene in …
… mi obtožbami«, da so organizatorji in udeleženci prireditve »nekakšni privrženci velikosrbske ideologije«. Nato pa je, kot pravi Markovina, nastala pravzaprav kafkovska situacija. »Pol mesta nas skupaj s temi veteranskimi združenji obtožuje, da smo poškodovali ustaški napis na muralu.« To je po njegovih besedah že privedlo do zahteve mestne HDZ, da se festival v prihodnje prepove. »Gre torej za cilj, ki ga je vladajoča stranka zdaj končno jasno izrekla in pri katerem niti ne skriva več, kakšno Hrvaško in Korčulo si želi,« je povedal Markovina. »To je totalitarna država enoumja, ki temelji na …
… Mladinska knjiga, Ljubljana, 2026. Cena: 32,99 €
Med štirimi v zbirki Romani III, tretji izdaji Cankarjevih romanov, izstopa Marta – roman, ki ga ni objavil. Napisal ga je leta 1906, in ker ni izšel, literarna zgodovina meni, da je nedokončan. Leta 1912 je sicer drugo poglavje v štirih nadaljevanjih podlistka ponudil bralcem na naslovnici Slovenskega naroda. Ker je veliko dal na odziv publike, je bil to razlog, da ga je ohranil v predalu?
O njem je imel ekscelentno mnenje psihiater Košiček (2001): Marta je najmočnejši ženski lik tudi zaradi androginosti: je zdravorazumarsko aktivna in …
… sestavljen seznam. No, poslanci o svojih obiskih na organih pregona ne smejo nič povedati nepooblaščenim osebam. A tile poslanci Nove Slovenije so naredili prav to. Še huje: prav tem ljudem, ki so bili na seznamu, so nemudoma javili. Ker se poznajo. Dobro se poznajo. Saj človek ne ve, nad čim bi bil bolj zgrožen: nad tem, s kom se družijo, ali nad tem, kakšni amaterji so.
A vrnimo se k Juriču pri Rosviti Pesek. Njegova popolna korektnost je tako nenovinarska, da že malo spominja na samocenzuro – pa ne, ker bi nanj kdo pritiskal, ampak ker se ne bi rad nikomur zameril. Kaj se je torej v torek …
… koli poslovnega načrta. Natančneje, začelo se je z epidemijo koronavirusne bolezni in takratno ustavitvijo javnega življenja (ter ohromljeno modno industrijo), ko je Sari Valenci – kot večina izmed nas – dolge dneve povečini preživljala doma. Ker je precej časa preživela v pižami (priznava, da ni velika ljubiteljica trenirk), se je odločila, da bo staro pospravila v predal in si sešila novo, lepšo, takšno, v kateri se bo dobro počutila. Iz tega preprostega vzgiba je nastal prvi kos nečesa, za kar ni niti slutila, da se bo v bližnji prihodnosti razraslo v modno znamko.
Ker smo takrat veliko …
… Rončevićeva Fakulteta za uporabne družbene študije.
Besedna zveza zdrava pamet ne pomeni ničesar, je le retorična figura, ki vnaprej izključuje drugačne argumente in pomisleke.
Da pa je absurd tega sejma ničevosti še večji, sta poskrbela minister in državna sekretarka s svojim govorjenjem. Oba sta se pri utemeljevanju ukinitve devetletke sklicevala na Marijo Terezijo, vladarico habsburških dežel. Mojca Škrinjar je dejala, »da je Marija Terezija že vedela, zakaj gre sedem let star otrok v šolo,« njen šef Rončević pa je trdil podobno, češ da so cesarici tedanji strokovnjaki pedagoških ved že …
Netanjahujev specialist za podtalne operacije Srulik Ajnhorn na slavnostni večerji ob odprtju izraelskega veleposlaništva v Ljubljani. V Slovenijo je prišel, ker naj bi veliko storil za odnose med državama. A kaj lahko strokovnjak za dezinformacijsko vojno prispeva k odnosom?
Na slovesnosti ob odprtju izraelskega veleposlaništva so za skupno mizo sedeli: predsednik vlade Janez Janša, zunanji minister Tone Kajzer, izraelski zunanji minister Gideon Sar, generalni direktor izraelskega zunanjega min
… ni slabe vesti, ki se vedno znova vklopi v Parizu, Bruslju, Berlinu itd., kjer pač vedo, kaj so počeli Judom. Nismo obremenjeni, ker pač nismo v tem sodelovali – ne zato, ker smo dobri ljudje, ampak ker smo bili sami zgolj zadnja provinca Avstro-Ogrske, podrejeni stoletja in stoletja. A zato tudi tako mirno genocidu rečemo genocid, suženjstvu suženjstvo in kolonializmu kolonializem.
Bo Bergant naredil korak še kam iz cone udobja? Dobra ideja je na primer »Zakaj Parada ponosa?«. Ker se je nad geji in lezbijkami stoletja izvajalo nasilje. Ker so bili geji in trans osebe poleg Judov najbolj …
Osrednji mediji so pred dnevi razkrili še dve sodbi, v katerih je bil Zoran Stevanović obsojen zaradi goljufije in žaljive obdolžitve. Opozicija kajpak slavi, ko izpostavlja, da je na čelu parlamenta mož, ki ima zakonolomno preteklost.
Leta 1953 so Jugoslavijo vodili predsednik Josip Broz Tito in trije podpredsedniki: Aleksandar Ranković, Milovan Đilas in Edvard Kardelj. Četverica bivših arestantov, ki so bili v zaporu 16 let: Ranković 6, Tito 5, Đilas 3 in Kardelj 2 leti. A v kraljevini niso bi
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.