Ocenjevalca žensk Martić in Čeglaj
Pretekli teden je javnost razburil posnetek Gregorja Čeglaja, ki ga je POP TV med slovensko estrado izstrelila kot sanjskega moškega. V gostovanju pri youtuberju Peru Martiću je z ocenami od ena do deset ocenjeval fotografije žensk, jih objektificiral in zasmehoval njihov videz.
Ob tem ni presenetljivo,
V prispevku z naslovom Songs of a Lost World, ki ga lahko v celoti preberete v novi posebni številki Mladine PRELOMNI DOGODKI, zgodovinarka Manca G. Renko* piše o tem, če je spomin le obdelan kamen pozabe, je zgodovina obdelana preteklost, ki iz neotipljive gmote izkleše podobo, okoli katere plešejo drobci prahu dvoma.
"Pred dobrim letom,
V petek izide nova Mladina! V 28. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 12. julija, razkrivamo, kako uspešna je v resnici vlada Roberta Goloba. Med vsebinami boste tokrat lahko prebrali tudi intervju z dr. Srečom Dragošem, ki je med drugim poudaril, da država največ denarja nameni
Naša prva gradbenica Carmen Jež Gala se je med drugim izobraževala na britanski univerzi Cambridge. Na fotografiji iz študijskega leta 1959-60 je edina ženska, na njeni levi (v sredini) pa sedi dr. John Fleetwood Baker, dolgoletni predstojnik oddelka za gradbeništvo ter vodilni strokovnjak za teorijo plastičnosti v Veliki Britaniji in šir
"Imenovanje zgodovinarke dr. Mance G. Renko, zaposlene na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v svet zavoda je dobilo tipične šovinistične komentarje v desnih medijih. Kaj je desetletje raziskovalnega, pedagoškega in strokovnega dela iz novejše zgodovine, vodenja projektov in mednarodnega festivala, proti ultim
Dis Fig
Ob 9.30 bo pred Švicarijo potekal prav poseben pogovor z naslovom Resnica in laž v politiki. Pogovarjali se bosta filozofinja, sociologinja in publicistka dr. Spomenka Hribar in docentka za pravne predmete na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, dr. Barbara Rajgelj. V fokus bosta vzeli iskanje resnice, oziroma odnos do laganja
Eden od avtoportretov Ivane Kobilca, poznan kot Avtoportret v belem. Naslikala ga je okoli leta 1907 v svojem berlinskem obdobju, hrani ga Narodna galerija.
Ob stoletnici Narodne galerije so postavili na ogled razstavo Ivane Kobilce (1861–1926), slikarke, katere dela so med obiskovalci galerije najbolj priljubljena. Razstavljenih je 140 d
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.