25. 9. 2000 | Mladina 39 |
Pohod bahaštva
Udejanjanje zelenih idej, odsotnost znotrajstrankarskih tekem, sindrom Mojzesa, pojav Cefizlja ter paradoks volilca LDS
© Tomo Lavrič
Volilna kampanja je čas, ko stranke napišejo obširne programe in posnamejo idilične TV spote. Vse najnajnaj.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
25. 9. 2000 | Mladina 39 |
© Tomo Lavrič
Volilna kampanja je čas, ko stranke napišejo obširne programe in posnamejo idilične TV spote. Vse najnajnaj.
22. septembra, na panevropski dan brez avtomobila tudi politiki zajašejo kolo, se poženejo s skirojem in napravijo nekak peš korakov.
Tako videz, kako pa ravnajo stranke, ki držijo v rokah oblast po mestih?
V Celju, kjer vlada (SLS+SKD)+SLS, so namesto invazije biciklistov priredili avtomobilsko dirko. Pri roki imajo sicer kislo opravičilo, da so jo namreč že dolgo pripravljali, medtem ko so za dan brez avtomobilskih izpuhov zvedeli šele pred tedni.
V Novem mestu, kjer gospodari LDS, pa so se požvižgali na idejo o simboličnem dnevu brez motornih vozil v središču mesta.
Ta ekoignoranca liberalnih demokratov je drugače doma tudi v Ljubljani. Na severnem robu mesta je npr. mestna oblast dala postaviti lične table z uličnimi napisi, mojstri so pedantno privijali nove prometne znake, da pa bi kdo postavil zabojnike, v katere bi lahko domorodci metali ločene odpadke, vsaj steklovino in papir, to je onkraj naravovarstvenega dometa županje Viktorije Potočnik.
Ko so stranke sestavljale čete za državnozborske volitve, je udarila v oči odsotnost znotrajstrankarske demokracije. Nikjer predvolilnih znotrajstrankarskih dvobojev. Zadnji veliki je bil tam v letu 1992, ko je nekdanja SKD potovala s svojimi predsedniškimi kandidati iz mesta v mesto. V internem dvoboju je zmagal gospod Ivo Bizjak, ki se je potem tudi izkazal s čvrstim drugim mestom za nepremagljivim Predsednikom.
Iz igre je tako izstopil poslanec Ivo Hvalica. Mož, ki se je leta učil in mojstril v govorniškem nastopu. Ko je končno postal parlamentarni retorik št. 1, ko bi torej samo še žel sadove svojega truda, je izpuhtel. In to brez poprejšnjega poraza na lokalni SDS konvenciji!
Drugačen primer je gospod Janko Kušar. Vlada ga je odstavila s položaja predsednika sveta fondacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, on pa v zrak, češ, spet politična čistka, ko sem vendar jaz ja strokovnjak! Možak je tako navdušen, da se je lahko tudi sam priglasil v dolgo vrsto Bajukovih čistk, da je pozabil, kdo sploh je. Da tudi njega bivši premier Drnovšek ni odkril med humanitarnimi prostovoljci, temveč med prvaki in ministri koalicijske partnerice Desus!!!!!
Janez Drnovšek je sicer s svojimi krenil na volitve v maniri kralja Aleksandra. Doslej so izvedbo programa LDS vseskozi kazile in minirale koalicijske partnerice, zatorej za božjo voljo dajte nam 50, ali vsak 40 odstotkov volilnih glasov. Čaka nas resno delo in ne moremo si več privoščiti počasnih usklajevanj in nemogočih kompromisov. Zaradi demokracije in vašega blagra vendar, dajte nam absolutno večino v parlamentu!
Uvedbo šestojanuarske diktature, s katero je razpustil parlament in prevzel oblast izključno v svoje roke, je kralj Aleksander utemeljil s sličnim argumentom: "Parlamentarizem, ki je ostal kot politično sredstvo tudi moj ideal, so začele zaslepljene politične strasti zlorabljati v taki meri, da je postal zapreka za vsako plodonosno delo v državi."
A analogija se tu ne izčrpa, zakaj tako kralj zedinitelj kot Drnovškovi fantje bolehajo za sindromom Mojzesa, ki zna edini peljati svoje ljudstvo v obljubljeno deželo. Na enem iz POP TV soočenj sta tako šef LDS Janez Drnovšek kot njegov pomočnik gospod Ropweiler hvalila socialno politiko njune vlade, da je bilo prav moteče gledati nekaj posnetkov uličnih anketirancev, ki so skazili idilo z bentenjem čez ogromne socialne razlike.
Bahaška stranka LDS ima samo drobcen problem z zavedenimi množicami, ki - poslušajte: primerjajo svoje zaslužke z domačimi menedžerskimi plačami, namesto da bi pomislili, kakšne so šele razlike med reveži in mogotci v Rusiji pa na Poljskem, Hrvaškem...
Eden teh slovenskih zlatih dečkov je kot kaže utekel roki pravice. Gospod Dare Sadar je prek borzne hiše "Dadas" obral stotine investitorjev za lepe milijarde. Patrona je najprej sodišče spravilo v začasni pripor, a ko se je pritožil na Vrhovno sodišče, mu je to odpravilo status zapornika. Mariborsko sodišče mu je potem določilo hišni pripor, ker pa jih je kmalu očaral s svojim poštenjem, so mu čez čas odpravili še policijski nadzor. Sedaj poročajo mediji, da za njim že tedne ni duha ne sluha, da je dal odpeljati celo domačega psa čuvaja. Sodobni Cefizelj in butalsko sodstvo?
Sicer pa, volilec LDS jemlje kot kronski dokaz samopašnosti in hkrati diletantstva Bajukove vlade postavitev Marjana Podobnika na čelo "Telekoma". Prvaku stranke gospodu Drnovšku zdaj POP TV zastavi logično vprašanje, če bo ob morebitni zmagi, odstavil gospoda Podobnika? Jasno, prva stvar! - Neeee!!! Drnovšek prostodušno pove, da ne bo odgovoril na tako vprašanje. In glej čudo: volilec LDS ne začuti bodala v srcu, v možganih se mu ne stemni, on še naprej z enako vnemo podpira iste heroje!?!?!