2. 10. 2000 | Mladina 40 |
Volitve kot debatni večeri
Soočenja med tekmeci, pri katerih gledalci ne vedo, kdo bo s kom paktiral po volitvah, vragolije državnega predsednika in kandidat za Nobelovca obtožen finančnih prevar.
© Tomo Lavrič
Slovenske volitve postajajo čedalje bolj podobne nekdanjim volitvam delegatov. Ameriški volilci izbirajo med obljubami in gestami demokrata Gora in republikanca Busha, mlajšega, na Hrvaškem so pozimi izbirali med HDZ-jem in opozicijsko šestorko, Srbi med Miloševićevim režimom in opozicijsko zvezo Koštunice, na Nemškem med Kohlovo in Schroederjevo linijo. Med kom pa izbirajo slovenski volilci? Med 11 strankami, od katerih je 7 serijoznih, ki se vse razen dveh kažejo, kot da nastopa vsaka zase. Nemogoča izbira, saj pred volilcem nista dve politiki, dvoje obljub, dva programa. Namesto jasnih političnih obljub in napovedi konkretnih zakonov lahko po mili volji posluša paleto raznoraznih političnih mnenj, ki debatirajo v studiju.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 10. 2000 | Mladina 40 |
© Tomo Lavrič
Slovenske volitve postajajo čedalje bolj podobne nekdanjim volitvam delegatov. Ameriški volilci izbirajo med obljubami in gestami demokrata Gora in republikanca Busha, mlajšega, na Hrvaškem so pozimi izbirali med HDZ-jem in opozicijsko šestorko, Srbi med Miloševićevim režimom in opozicijsko zvezo Koštunice, na Nemškem med Kohlovo in Schroederjevo linijo. Med kom pa izbirajo slovenski volilci? Med 11 strankami, od katerih je 7 serijoznih, ki se vse razen dveh kažejo, kot da nastopa vsaka zase. Nemogoča izbira, saj pred volilcem nista dve politiki, dvoje obljub, dva programa. Namesto jasnih političnih obljub in napovedi konkretnih zakonov lahko po mili volji posluša paleto raznoraznih političnih mnenj, ki debatirajo v studiju.
Debatni večeri tako nadomeščajo predvolilne dvoboje.
Ta neobvladljiva množica različnih udeležencev sama po sebi onemogoča poglobljene predstavitve. Zadnjič denimo je šef LDS Janez Drnovšek dobil vprašanje, če bo povečal obdavčitev kapitalskih donosov. Mož se je izognil neposrednemu odgovoru in napovedal, da misli obdavčiti nepremičnine, glede obdavčitve obresti pa da bo sledil EU. Hop, to je tema: koliko davkov bo naložil posestnikom hiš, vikendov, jaht, avionov...? Toda ne za teve soočenje, tam je za te podrobnosti v seriji vprašanj in plejadi gostov zmanjkalo časa.
Namesto vrtanj v politike, iz katerih bi izbezali jasne in konkretne obljube, opazujemo le površna vprašanja in razkazovanja političnih mnenj a la Miran Potrč (ZLSD) in Darja Lavtižer-Bebler (LDS), ki se sicer kar topita od ljubezni do drugače usmerjenih, medtem ko za dejanja, kot je legalizacija zakona med homoseksualci, zaenkrat še ni pravi čas. - ??? Tako kot proklamirana skrb LDS za enakopravnost žensk, medtem ko jih je na njenih kandidatskih listah le za vzorec. Na Slovenskem bi vžgal celo rabelj, ki bi javno povedal, da je proti smrtni kazni, sam pa na glavnem trgu vsakodnevno obglavljal obsojence!
V okoliščinah, ko ni razvidnih predvolilnih koalicij, lahko stranke solirajo in obljubljajo, kar si že bodi. Borut Pahor čelnik združene liste je napovedal, da ne bo ravnal tako kot Bajukova in Drnovškova vlada, ter bo najkasneje v treh mesecih zapolnil privatizacijsko luknjo, če bodo njegovi prišli v vlado. Ena redkih konkretnih obljub, a v formi računa brez krčmarja. Ankete javnega mnenja postavljajo ZLSD na tretje mesto, predvsem pa daleč pod rating LDS. Taka obljuba bi imela težo le tedaj, ko bi enako obljubljala tudi LDS, ali pa bi jo ZLSD postavila kot pogoj za vstop v vlado.
Pravzaprav sedanje volitve le niso povsem brez koalicij. SDS in NSi sta podpisali koalicijsko pogodbo, vendar v precej pitijskem jeziku. Ne bosta šli v vlado kot dodatek, sodelovali pa bosta s s tistimi, ki v javnem delovanju spoštujejo vrednote Slovenske pomladi. Kako to razumeti? Kot sodelovanje z (SLS+SKD)+SLS, ali celo s kakšno drugo stranko, ki bi v vladi priznala primat koaliciji Slovenija?
Preprosto vprašanje, toda teve voditelji sramežljivo prizanašajo strankarskim voditeljem z direktnimi vprašanji: s kom so pripravljeni biti v vladi oz. vsaj s kom zagotovo ne bodo?
Pravi politični mag je zopet Milan Kučan. Predsednik vnaprej napoveduje, kako bi bila koalicija LDS in (SLS+SKD)+SLS bolj primerna kot koalicija med LDS in SDS. To bi bilo še logično, če bi to razpredal sekretar LDS Gregor Golobič. Toda Milan Kučan, katerega zadnja stranka je bila Zveza komunistov Slovenije, se obnaša kot boter liberalne demokracije in v njenem imenu razglaša, kaj bi bilo dobro. -????? Ker LDS ne protestira, lahko sodimo, da je njen prvi kadrovik v resnici res M. Kučan?
Slaba vest je bil drugače požar v "Gorenju". Vladi sedaj na široko očitajo, zakaj ne nakaže finančne pomoči prizadetemu podjetju. Paradni konj, ki drži bogat portfelj odličnih delnic, naj bi bil deležen popotnice iz državnih jasli? V času, ko so raziskovalci zaradi mizernih plač pred stavko, ko v porušenem Posočju še vedno najdete nesrečnike v kontejnerjih, naj bi slovenska vlada prednostno podpirala enega izmed paradnih konjev gospodarstva??? Po tej logiki bi proračun lahko dodelil pomoč tudi opetnajstenim investitorjem v "Dadas", ki so prav tako doživeli naravno katastrofo. Najprej jih je udaril propad "Dadasa", sedaj pa kot kaže še dobrohotnost sodišča do obtoženega Davorina Sadarja, kateremu je omogočilo, da jo je popihal še s preostalim ostankom "Dadasovega" premoženja.
A finančni prevaranti se ne plodijo le med novopečenimi brokerji, najdete jih celo v cvetu znamenitega Harvarda. Tamkajšnjega profesorja in kandidata za Nobelovo nagrado za ekonomijo Andreja Schleiferja ameriška vlada toži zaradi protipravnega okoriščanja. Ko je prišel v Rusiji na oblast Jelcin, mu je ameriška administracija v pomoč poslala svojo ekipo ekspertov, ki je napravila načrt privatizacije ruskega gospodarstva. Sedaj, po osmih letih, se je razkrilo, da je gospod Schleifer kot čudežni deček ekonomije izkoristil svoj položaj ameriškega svetovalca ruski vladi, ko je prek žene osnoval investicijsko podjetje, ki je dobilo dovoljenje za sodelovanje na ruski borzi pred vsemi drugimi tekmeci. Ameriška vlada je praktična, pa ga ne pribija na sramotilni steber, temveč ga na sodišču terja za 120 milijonov dolarjev.
Na Slovenskem pa velja za čistko poteza vlade, ki je odstavila šefa Elesa, ki se je odločil, da ne bo elektrike izvažal po optimalni ceni, temveč jo bo raje prodajal za štiri krat ceneje.