Nedolžni bolj od angelov

Oblast se vseskozi modificira. Sedanja Drnovškova koalicija se dramatično razlikuje od njegove prejšnje. Tedaj je namreč veljalo pravilo, da ima opozicija prevlado v komisijah za nadzor nad delom tajnih služb, medtem ko se danes veljaki LDS ne sklicujejo več na svojo lastno zgodovino, temveč poudarjajo evropsko prakso, po kateri opoziciji ne pripada samoumevna večina v takih telesih.

A ni se spremenila samo oblast, tudi glas "kritične javnosti" je padel na komaj slišne decibele. Nekoč, pri Depali vasi so uniformiranci ministrstva za obrambo aretirali in prebunkali moža, ki je bil oblečen v civilno obleko. Sprožil se je plaz ogorčenja in odneslo je obrambnega ministra Janeza Janšo. Kasneje se je izkazalo, da je bil nedolžni civilist sicer tajni policijski sodelavec, ki je sodeloval v tedanji podzemni vojni med policijskimi in vojaškimi enotami.

Prav zdaj teče sodni proces, v katerem razsojajo o nezakonitem nadzorovanju, ki naj bi ga vodil policijski funkcionar Drago Kos zoper novinarja TV SLO Tomaža Ranca. Tokrat poteka vse brez pretresov, mož, ki mu dokazujejo, da si je brez sodnega dovoljenja pridobil vpogled v aktivnosti novinarjevega mobitela, je medtem postal celo prestižni komentator osrednjega časnika.

Nobene hude krvi, nobenih civilnidružbenih krikov, kako potrebujemo vsaj opozicijski nadzor nad tajnimi policijami, da bi ja čim bolj otežili njihovo samovoljo.

Garant demokracije so zdaj fantje iz SMS. Poslanec Vnučec npr. je tokrat napravil konec nespoštovanju predpisov in dal razkriti imena državnih nepridipravov, ki ob prenehanju funkcij niso oddali poročila o premoženjskem stanju. Toda, izdal je imena tretjerazrednih funkcionarčkov, imena pregrešnih ministrov in poslancev pa so še vedno varno skrita pred očmi javnosti.

Politika LDS postaja komedija. Njena vlada postavi Dominika S. Černjaka (SMS) za direktorja urada za mladino, istočasno pa razglaša, da so poslanci SMS njeni opozicijski nasprotniki!??

Še bolj perverzna je na Koprskem. Podžupan Branko Kodrič (LDS) je preživel skoraj tri tedne v priporu zaradi utemeljenega suma, da je podžupansko mesto izkoristil za številne malverzacije in kazniva početja. Pričakovati je bilo, da ga bo že lastna stranka vrgla s funkcije, toda na občinskem glasovanju o njegovi razrešitvi je zmagala pravna država: dokler človeku sodišče ne dokaže krivde, je nedolžen. Eklatantna izraba demokratičnih načel. To velja za sodno preganjanje, ne pa za politično funkcijo, ki je v prvi vrsti simbolnega pomena! Predvsem pa to dejanje pomeni popolno nezaupanje v pošteno delo kriminalistov. Ergo, zakaj bi občani Kopra sploh še verjeli, da policaji in kriminalisti prijemljejo prave kriminalce, ko pa jim sam župan sporoča, da bolj kot ekipi profesionalnih kriminalistov zaupa svojemu partijskemu tovarišu?

Sicer je odšel stari tovariš Sergej Kraigher. Nova oblast je nekdanjemu prvaku partijskega enoumja na zadnje slovo postala celo častno stražo, mediji pa so pisali hvalospevne nekrologe o nekdanjem predsedniku predsedstva SFRJ, zbiralcu tisočerih funkcij, iz parlamenta je prišel prebrat vzneseni govor član vladajoče Drnovškove koalicije poslanec Desusa Anton Delak. - Toda, kdo je bil je že ta stari mož v svojih mlajših letih? Bil je npr. guverner Narodne banke Jugoslavije. Imenitna in pomembna funkcija, ki jo nekrologi niso spustili. So pa zamolčali resnico tistega časa in naše zgodovine. Sergej Kraigher je postal guverner, ne da bi bil po izobrazbi finačnik ali ekonomist!!!!!!! Enciklopedije znajo povedati o njem le to, da je nekoč začel študirati medicino...

Zakaj je bila enopartijska Jugoslavija tako zaostala v razvoju za sosednjo Avstrijo in Italijo? Si predstavljate, da bi na čelu Narodne banke Franceta Arharja Drnovškovi jurišniki zamenjali s faliranim študentom medicine?

Sam Kraigher je utelešal nekaj sodobnega legalizma LDS. S študijem resda ni prišel do izobrazbe, je pa edini Slovenec, ki je dobil častni doktorat na obeh slovenskih univerzah. Fotografija podelitve ljubljanskega iz l. 1975 je antologijska. V prvi vrsti univerzitetne dvorane se njegove promocije veselijo in ga prešerno stiskajo politični voditelji Stane Dolanc, Edvard Kardelj in France Popit, medtem ko na njihovo zabavo iz druge vrste mrko zrejo obrazi starih akademikov.

V Kraigherjevem času je veljal tudi aksiom slepega zaupanja v modro oblast, ki bo že poskrbela za ljudstvo. Današnje množice so lahko veselijo odprtja nove moderne očesne klinike, toda hkrati so izvedele, da še dolgo ne bo nič iz nove onkologije in otroške pediatrije. TV SLO je ob tem presenetila z upravičeno bodico, kako so si poslanci dali predelati prestižno parlamentarno poslopje, medtem ko jim je izgradnja bolnišnic španska vas.

Toda, ali je to res posebnost slovenskih poslancev? Njihov naravni refleks je skrb za samega sebe, v kateri si izmislijo pogruntavščine od ubožnic naprej in nazaj. Problem so mlahavi sindikati in seveda mediji. Koliko oddaj, člankov in komentarjev iz preteklih let pa lahko naštejemo med temi, ki so protestirali zaradi prednostne porabe proračuna za prenove in novogradnje ministrskih in poslanskih palač?

Oblast ima debelo kožo, sedanja eldeesovska očitno še za palec debelejšo. Minister Janez Kopač se je prikopal še do ene nove funkcije: predsednika skupščine stanovanjskega sklada. Vsak teden k ministrskemu pristavi še po en vodstveni položaj v državnih skladih. Sicer pa znamo dočakati primer, da bo podžupan velikega mesta zaradi malverzacij pri podžupanovanju sedel že v kehi, pa od tam še vedno vršil podžupansko funkcijo.