Dobro bi del slovenski Di Pietro

Šef ptujskih tožilcev Marjan Glavar je aretiran in v preiskovalnem zaporu zaradi suma korupcije, se pravi povezave s kriminalnim podzemljem. Prelomni dogodek v sodobni zgodovini. Ideja, da so kriminalci le švercerji, dilerji, goljufi, zvodniki in morilci, je počasi našla svoj drugi konec.

Mesece namreč tako rekoč pri vsakem TV Dnevniku zremo posnetke in poslušamo o desetinah emigrantov, ki jih je pri nezakonitem prečkanju meje zajela obmejna policija. Ljudje, ki so poznali le obrežje sudanske reke Dinder, ali pa niso nikoli prej zapustili predmestja šrilanškega Colomba, se naenkrat znajdejo kot karlmayjevski stezosledci med prekmurskimi goricami in strnišči. Slepcu bi moralo biti jasno, da brez slovenskih domorodcev možje postave ne bi naleteli na več kot kakega zablodelega begunca. In če takole iz dneva v dan potujejo konvoji, to ni splet naključij, temveč prava tajna korporacija, ki zaobsega celotno mrežo: od vodičev, šoferjev, finančnih inženirjev pa tja do policajev in javnih tožilcev, če ne tudi sodnikov. Neverjetno je namreč, da je prek meje prišlo več desettisočev ilegalcev, predno je stvar detektiral policijski um.

Moralo je priti do dramatičnega preloma v tožilskih in kriminalističnih vrstah. Še zlasti, če se spomnimo lagodnosti državne tožilke gospe Zdenke Cerar. Ta je še pred meseci odločitev sodnikov, da pustijo prvoobtoženega mamilarskega šverca Andreja Hartmana tekom sojenja kar v hišnem priporu, razumela kot naravno nesrečo, izza katere ne vidi nikakršnih korupcijskih niti.

Sedaj je tožilka Cerarjeva spregovorila z drugim besednjakom. V teve Odmevih je hipotetično vprašanje, če bo tožilec Glavan spet zasedel mesto vodje ptujskih tožilcev, ako ga sodniki izpustijo iz pripora, kategorično zavrnila. "Na takem delovnem mestu ne moremo imeti človeka, ki je suspekten, ki je v kazenskem postopku!"

Tako samoumevno se to sliši iz njenih ust. V mestu Koper, kjer vlada LDS, je pred tednom poslanec Zelenih predlagal, da je nevzdržno, da podžupan Branko Kodrič (LDS) še naprej opravlja svojo funkcijo, ko pa so ga imeli kriminalisti dolge tedne zaprtega zaradi suma, da je v podžupanski funkciji izpeljal številne malverzacije. Odgovor koprskega župana in večine svetnikov je bil tako rekoč zgrožen: saj to je kršenje pravne države, nekoga obsojati, dokler mu krivdo sodišče ne dokaže!

Sedaj veljata na Slovenskem dva vrednostna sistema. Generalna državna tožilka, predstavnica zakona, predpostavlja, da tožilec, ki je resno osumljen kaznivega dejanja, ne more biti več kredibilen na svojem delovnem mestu, medtem ko vladajoča politična stranka LDS meni, da politik, ki ga državna kriminalistična služba osumi malverzacije, ni zaradi tega nič manj primeren politični predstavnik ljudstva, seveda, če je le član LDS!

Policijske protikorupcijske akcije, ki jih potem obelodanita direktor policije Marko Pogorevc in generalna državna tožilka Cerarjeva, so prinesle v deželo nekaj duha legendarnih tožilcev Čistih rok. Ali bi ne bilo blagohotno za duh časa, če bi na lestvicah večno najbolj popularnih Kučana in Drnovška zamenjal slovenski Di Pietro?

Toda na zgodbo kriminalnega podzemlja spominjajo tudi elementi aktalnega političnega spopada: ali je SMS opozicijska stranka ali ne? Problem v resnici niso Černjak & company. Saj niso bili vendar oni, ki so se odločili za podpis sporazuma z LDS. Janez Drnovšek je bil namreč ta, ki jih je povabil in jim ponudil podpis sporazuma. Direktor urada za mladino D. Černjak sedaj pravi, da je SMS obveznosti iz sporazuma že izpolnila s tem, ko je podprla Drnovškovo vlado! Mladi mož vseskozi ponavlja, kako on in njegovi razmišljajo v drugih kategorijah kot preostali politični establishment. Ima očitno prav, pri tradicionalnih politikih ne dobiš nikoli občutka, da lažejo. Lahko resda kaj skrivajo, govorijo med vrsticami, zavajajo, toda na laži se ne pustijo ujeti.

Gospodič Černjak pa pričakuje, da mu bomo verjeli, da je politični premetenec Janez Drnovšek z njim podpisal sporazum samo zato, da bi podobrikal svoji nečimrnosti in bil izvoljen z več kot dvotretjinsko večino??? Mandatar njihovih glasov za svojo izvolitev sploh ni rabil, pa bi jim sedaj to ljubezen po carsko poplačal še z mestom direktorja vladnega urada? Od kdaj je LDS tako darežljiva: SDS, NSi in SNS noče prepustiti niti enega mesta, ki bi prevesil večino v zgolj simbolno pomembni komisiji državnega zbora!!!!!!!

Skratka, posebni parlamentarni fenomen SMS niso ustvarili volilci niti Černjakovi fantje, temveč vrh LDS! V zadnjem mandatu je najmočnejša slovenska stranka prvič sklenila, da si bo umislila novo obliko netransparentnega političnega delovanja: ob koalicijski pogodbi bo podpisala še zunajkoalicijsko pogodbo o sodelovanju.

Sicer pa, ali ni perverzno, da stranke vladne koalicije LDS, ZLSD in Desus s pravim žarom ljubezni opisujejo SMS kot svojo opozicijsko nasprotnico, medtem ko so celo sprte SNS in SDS ter NSi tokrat edine v tem, da SMS pač ni opozicijska stranka???

Še večjo perverznost so doživeli prebivalci Anhovega. V tovarni Salonita so jim pred nosom začeli sežigati živalske maščobe. Pač, reč je bila zakonita, minister za okolje in prostor Janez Kopač iz LDS je blagoslovil sežiganje teh suspektnih sestavin. Ko pa je reč prišla v medije, je njegov državni sekretar g. Tavzes slepomišil, češ da gre le za nenevarno energetsko surovino a la premog in zemeljski plin.

Če je reč tako nedolžna: zakaj tega dragocenega goriva minister za okolje ni podaril svoji strankarski kolegici Viki Potočnik, da ga pokurijo kar v ljubljanski toplarni? Če ne škoduje Kanalcem, zakaj bi Ljubljančanom?