Združena lista na pohodu

Stranka, za katero je kazalo, da bo izpuhtela, ali pa končala kot privesek LDS, je zakoračila naprej s staro partijsko politiko.

Nov parlamentarni poslovnik predvideva številne racionalizacije, z njimi pa lep prihranek časa in s tem večjo produktivnost pri sprejemanju zakonov. Imenitno, kdo se ne bi veselil večje storilnosti parlamentarcev! Toda, s kakšnimi sredstvi bo doseženo povečanje poslanskega bruto proizvoda? S tehnično prenovljeno dvorano, z avtomatskimi stoli, s tipkami, ki omogočajo, da poslanci govorijo kar iz foteljev in prihranijo čas poti od sedežev do govornice, in še in še?

Ne, cena za večjo učinkovitost je brutalna časovna omejitev poslanskih nastopov. Prirezali so krila bistvu parlamentarne demokracije, ki je predvsem pravica opozicije, da z besedami

nasprotuje vladnim predlogom in ponuja svoje alternative. Poslanska večina lahko izglasuje poljubne zakone, opozicija tega ne more preprečiti, lahko pa javnosti predstavi vsaj široko paleto svojih pomislekov.

Jurišnik tega novega poslovnika je gospod Miran Potrč, poslnski šef združene liste in nekdanji šef enopartijskega državnega zbora, ki z največjo slastjo pojasnjuje prednosti uvajanja novega reda.

Združena lista je postala nasploh najglasnejša politična stranka. Po sprejetju zaščitnega zakona za Slovence v Italiji je sklicala tiskovno konferenco in se hitro pohvalila, da je prav ona s svojim lobiranjem dosegla ta uspeh. Njen prvak Aurelio Juri je okrcal preostale stranke, češ, ko bi se tudi one tako lotile politike, bi bil zaščitni zakon sprejet že pred letom! Združena lista v svoji bahavosti izgublja občutek za mero in stvarnost. Namreč, če je bila stvar le v lobiranju združenih listov, kako da njihova predhodnica zveza komunistov v dolgih desetletjih ni uspela doseči, da bi italijanska država sprejela tak zakon???

Parlamentarni KVIAZ je tokrat podprl zahteve sinidikatov televizijskih delavcev in zavrnil podporo Janezu Čadežu za mesto generalnega direktorja RTV SLO. Z naklonjenostjo do spornega direktorja pa se je izkazal spet isti Juri, ki je svoje dejanje argumentiral s spoštovanjem odločitev civilne družbe.

Na koga je mislil s civilno družbo? Na tri RTV sindikate, društvo novinarjev - ki je končno spregovorilo -, zdravniški in policijski sindikat, ki sta jih podprla, aktive novinarjev po drugih medijih? Ne, teh številnih asociacij, ki jih je početje Čadeževega vodstva tako iritiralo, da so se prvič v zgodovini združile v skupnem interesu, ni opazil. Njegov pogled na civilno družbo se sonči na stališču njegovega nekdanjega partijskega šefa Janeza Kocijančiča, ki trenutno predseduje svetu RTV SLO.

Pred časom se je satirik Žarko Petan spraševal, iz katere civilne družbe je pronical tovariš Kocijančič, ki se ga on vseskozi spominja le kot enega partijskih šefov. Govoriti, da je svet RTV predstavnik civilne družbe, je preprosto farsa. To je isti nesmisel kot trditi, da je bil delegatski sistem v Titovi Jugoslaviji najbolj neposredna oblika demokratičnih volitev. Sicer pa, kdo je v teve svet izvolil Janeza Kocijančiča? - Nekaj deset aparatčikov športnih zvez. Daleč od tega, da bi se pred množičnim članstvom predstavili J. Kocijančič in denimo Miro Cerar ter Bojan Križaj, potem pa bi stekle volitve za predstavnika športa.

Tam, kjer ni dane poštene izbire, tam so volitve in imenovanja le fasada demokratičnosti.

Zato tudi nikakršne reakcije sveta RTV. Poslanci jim zavrnejo njihovo izbiro Čadeža, ki so ga oni izbrali navzlic uporu novinarjev, kriminalističnim postopkom in obravnavi Računskega sodišča. Zdaj bi pričakovali jezo, upor, bes, protestne izstope, toda nihče izmed svetnikov ni ogorčen, nihče več ne brani Čadeža, nihče ne odstopi. Še več, Kocijančič, ki je do včeraj gladil svojega kandidata, po neizglasovanju skupščinske komisije nasmejan zapusti parlamentarno dvorano in prostodušno pove, da bo pač zdaj predlagal novega v.d.-ja. Mož, ki so mu zavrnili direktorja, se zavrnitve veseli!!!!!!? - Od kod ta nasmeh po tako sramotnem porazu? Kje je tu digniteta predsednika sveta RTV? - Ne, to je mentaliteta čikgumija, ki se vedno prilepi na oblast. Oziroma vojaka partije, ki ne nastopa kot ponosni individuum, temveč kot poslušni aparatčik, ki ubogljivo in povsem naravno sprejema spremembo političnega kurza.

Združena lista je pred časom prevzela tudi vodenje upravnega odbora NK Olimpije. Za predsednika so namreč postavili njenega Antona Colariča, trenutno na funkciji ljubljanskega podžupana. Takrat so pojasnjevali, da se bo mož angažiral pri iskanju sponzorjev. No, po nekaj mesecih smo lahko izsledili njegova prizadevanja v pismu Marjanu Podobniku, da kot šef "Telekoma" nalije nekaj sto milijončkov v fuzbalsko blagajno.

Spet stare partijske metode, ki ignorirajo zakone trga. Košarkarji "Union-Olimpije" in rokometaši "Pivovarne Laško" so dobili lepe sponzorske novce, ko so zasijali v evropskih ligah. Košarkarji "Krke" so prišli do milijonskega budžeta šele potem, ko so potolkli Olimpijo, postali državni prvaki in se uvrstili v elitno evropsko ligo. Toda fuzbalerji Olimpije niso niti državni prvaki, tako da uspešna podjetja ne vidijo smisla sponzorirati takšne ekipe. Tu pa se konča racio trga in začne solo akcija Antona Colariča. Ta se je prelevil v nogometnega mešetarja, ki zdaj prek svojih županskih vzvodov polni nogometno malho!??

Zanimivo, združena lista je polna besed in srca za blagor meščanov in državljanov, toda njen mestni podpoglavar fehta "Telekom" za denar za NK Olimpijo, ne pa za sponzorstvo pri izgradnji nove pediatrične ali onkološke bolnice???

Zato je iluzija, da bi zamrznjeni član ZKS oz. ZLSD in aktualni predsednik Milan Kučan za ombudsmana predlagal dolgoletnega borca za človekove pravice Matjaža Hanžka. Stara partija je politiko vedno razumela le kot protažiranje svojih zvestih kadrov.