Pravica do ustvarjanja novega sveta

Ko so pred tedni veljaki LDS odstavili Marjana Podobnika (M.P) z direktorskega položaja "Telekoma", so svoje početje opisali kot dejanje v dobro Slovenije. Ko so začeli mediji opozarjati na poslanski turizem - predlagatelj zakona o biomehanični oploditvi Jelko Kacin (LDS) je rekorder, saj je odrajžal na skoraj dva ducata potovanj na račun budžeta -, smo zaslišati spet enak odgovor. Potujemo v dobro Slovenije, lobiramo po celem svetu, navezujemo stike po dolgem in počez, da bi ja omogočili SLO vstop v EU in NATO!

Ko država zgradi nove ceste, ko dvigne otroški dodatek, ko prepove uporabo fenolov, ni potrebe, da bi te ukrepe opisovali s skrbjo za dobro Slovenije. Dejanja govorijo sama.

Pred dnevi je bila obletnica smrti tovariša Tita. Javna občila o njem celo brez nelagodja pišejo, da je bil to naš dosmrtni predsednik, ne pa npr., da je takrat umrl diktator, ki je navsezadnje tudi vodil 35-letno diktaturo zgolj v dobro Slovenije oziroma Jugoslavije.

Tam, kjer vžge logika opravičevanja političnih početij s sklicevanjem na narodov blagor, imamo že prvo stopnjo družbene indolentnosti. Državljanom ni na voljo več meril za presojanje. Poti niso več uspešne in neuspešne, srečanja ne več plodna in neplodna, vsi so naenkrat mali ambasadorji, ki posedujejo čudežno lastnost, da s komerkoli trčijo kozarec, že se ta spremeni v gorečega simpatizerja Slovenije!!!

Samovolji vlade je stopilo na rep Vrhovno sodišče, ki je ugodilo tožbi odstavljenega direktorja "Elesa" Vitoslava Türka. Vlada ga je bila odstavila z argumentom o njegovem škodljivem poslovanju, a mu pri tem sploh ni dopustila odgovoriti na obtožbe.

In kaj stori Drnovškova vlada? Njen sekretar Mirko Bandelj skoči v protinapad. Diplomirani pravnik zdaj obtoži vrhovno sodno oblast, da je nepravilno uporabila pravo!!! -Sekretar vlade očita sodnemu vrhu, da v njegovi zadevi ne zna pravilno razsojati!!!!!!!??????

Koledarsko sicer ustrezen spomin na predsednika Tita, ki je znal večkrat podučiti sodnike, enkrat celo z legendarnim napotilom, naj se ne držijo zakonov kot pijanec plota.

Naravne in dosedaj tudi kulturne zakone o otroku, ki se rodi očetu in materi, je v zmagoviti nonšalanci povozilo zavezništvo okoli LDS, ki si je po naglem postopku izglasovalo zakon o biomehanski oploditvi za samske ženske. In tokrat doživelo referendumski upor.

Zagovorniki zakona imajo kajpak argumente, kot je pravica žensk imeti otroka brez moškega partnerja. Nerodno pri tem je prvenstvo ženske in odsotnost pravice otrok. Kaj pa pravice otrok? Ali otrok nima pravice imeti očeta oz. očetovske figure?

To ni več kaprica slovenskih klerikalcev ali zagovednežev, evropske in tudi neevropske družbe so utemeljene na triadah: oče-mati-otrok. Navzlic minister Kebrovemu ultraliberalizmu o enakosti med družinami istospolnih partnerjev in protosodobni družinski celici mati-otrok.

Če vzamemo za stvar svobodne odločitve, da si človek prosto izbere življenjskega partnerja ne glede na spol, konec koncev zakaj tudi ne dve ženi, ali pa tri žene in dva moža, da se lahko odloči tudi za skupnost v komuni, je to le vprašanje življenjskega stila. Tu bi bilo konsekventno, ko bi LDS koalicija izglasovala še zakon, ki bi dopustil mnogoženstvo in mnogmožtvo.

Z metodo osemenitve samskih žensk ali denimo lezbičnih parov pa ne gre več za pravice omenjenih, temveč reč prehaja v kulturni eksperiment. Doslej je veljalo pravilo, da obstaja družbena pot do otroka. Najbolj rudimentarno: ženska mora najti moškega in vice versa. Z novim zakonom pa se začenja družba temeljito spreminjati: predpogoj za otroka ni več ne vzvišena ljubezen zaljubljencev, ne banalna heteroseksualna praktika niti ne neplodni parček, kateremu željo po otrocih uresniči ginekološki mag. In tu je Kebrov argument privlečen za lase. Ni namreč njegov zakon ta, ki bi sledil obstoječemu svetu (liberalizmu partnerskih praks in pravici do samskosti), temveč je šele njegov zakon ta, ki vzpostavlja novi svet!!!

Eden stvarnejših razlogov v prid zakonu je sicer skrb za žensko, ki ji utekajo materinska leta, pa ravno v tem času nima partnerja, ki bi ji bil po godu. Toda, prav tu je biomedicina čarodej, zakaj sposobna je paru "napraviti" otroka celo z darovanim jajčecem in podarjeno semenčico. Se pravi, da ljudem raztegne biološko uro prokreacije.

Proti zakonu govorita tako tradicija človeških družb kot pravice otroka. Kako napraviti otroka brez očeta enakega z drugimi otroki? Katerikoli dokument bo moral izpolnjevati, povsod bo imel rubriko očeta prazno. Res je, da je to stara cerkvena tema izobčenja, ko je tavčarjanski duhovnik oholo krstil detece brez pravega ata za sramotnega Polikarpa. Da torej neodvisno od zakona že obstajajo in so obstajali otroci brez znanih bioloških in ob tem rastli tudi brez nadomestnih očetov.

Toda to jemati za vzorec novega sveta? Minimalna bi bila vsaj študija intervjujev, ki bi pokazala morebitne pluse oz. minuse takšnega modusa existendi.

Da je reč vratolomna, govori tudi slovenska praksa posvojitev, kjer lahko za otroka zaprosijo samo pari, ne pa posamezniki. Kebrov zakon sam po sebi zahteva tudi spremembo posvojilne politike: zakaj bi tu imel par prednost pred samsko žensko ali celo pred samskim moškim?

Argumentacij proti je veliko, med deplasiranimi pa je ta, da bi biomehanski otroci mater samohranilk pomenili breme za državo, ki bi plačevala preživnine in vsemogoče pomoči.

Prav iz istih tradicionalnih krogov često poslušamo lamentacije o nizki nataliteti in pozive o državni pomoči za spodbujanje rojstev!??