Minister brez meja

V argumentaciji pro zakon o umetnem oplojevanju za samske ženske so se politiki LDS-ovskega kroga začeli sklicevati na človeško sočutje. Poslanka Cveta Zalokar-Oražem je celo v mnenjski konfrontaciji na TV SLO začela pripovedovati o žalostnih pismih žensk, ki jih dobiva.

Pričakujemo lahko torej preobrat na celi črti. Vsi veliki ljubljanski trgovski centri "Mercator", "Interspar", "Leclerc", "Baumax" in še bi lahko šteli, so sedaj odprti za nakupe tudi ob nedeljah. Stotinje prodajalk in prodajalcev so naenkrat ob možnost, da bi v nedeljo dopoldne hodili z otroci ali pa magari sami na izlete, številne družine so v interesu velekapitala ostale brez skupnih nedeljskih kosil. Njihova drobna željica je, da bi bili prosti ob nedeljah in ne denimo ob sredah, ko imajo njihovi najbližji delovne in šolske dneve. Gospo Zalokar in njeno tovarišijo bo gotovo do solz ganila tegoba mater, morda tudi očetov in parlament bo po hitrem postopku ukinil ultraliberalni zakon Drnovškove ministrice Tee Petrin.

Ali pa se bo izkazalo, da je izbruh sočutja le za javnost preračunana strategija LDS v natančno vodeni predreferendumski kampanji.

Pred mesecem smo bili na teve posnetkih gledali podivjano srbsko množico v Banja Luki, ki je s kamenjem razgnala slavnostni začetek gradnje med vojno uničene džamije. Brrrr, kako neciviliziran svet!

V Ljubljani, kjer se slovenski domačini od turških vpadov naprej niso več vojevali z muslimanskimi vojaki, sicer ne mečejo kamnov. Toda, ko so na seji mestnega sveta razpravljali o lokaciji za gradnjo muslimanske džamije, so se vseeno našli svetniki iz vrst SDS, ki nasprotujejo, da bi njihovi someščani molili k Alahu v za Boga dostojnem hramu!??

Nenavadno obliko demokratičnega odločanja je na kongresu SDS izvedel tudi gospod Janez Janša. Pred volitvami v odbor stranke je kongresnikom prebral seznam članov, s katerimi je pripravljen sodelovati. Diktatorstvo! - Ne, nikakor. Janša je za svoj predlog zastavil položaj predsednika: če ne boste potrdili mojega predloga, potem odstopim z mesta predsednika stranke.

Fair poteza, čeravno bi človek namesto alternative Janša vs. Nič pričakoval konfrontacijo denimo Janša vs Hvalica. Res pa je, da se reč brez nastopa protikandidata ne izide. Slovenija je drugače v evforiji, bliža se ji najslavnejši trenutek, ko bo lahko gostila ruskega in ameriškega predsednika. Kdo sta že ta dva moža? Ruski predsednik Vladimir Putin je npr. vodil vojno v Čečeniji, ki je z zemljo zravnala deželico podobnih aspiracij kot nekoč Slovenija. Doma pa iz rok svojih nasprotnikov prevzel televizijskega konglomerata NTV. George Bush je mož, ki zagovarja ne le smrtno kazen, temveč je pod njegovo vlado v veliki nevarnosti celo pravica do abortusa.

Za ceno visokega ugleda Slovenije v svetu lahko pričakujemo, da bo Drnovškova vlada prepovedala kakršnekoli demonstracije zoper voditelja velesil.

Sicer pa, tudi tovariš Tito v vseh 35 letih svoje vladavine v državi ni prenesel ne opozicije ne kritike na svoj račun.

Pa je v očeh ljudstva še vedno nebeški junak, ki ga je spoštoval cel svet. In domače zgodovine in leksikoni mu še dvajset let po smrti ne upajo pripisati, da je dal po vojni brez sodnih postopkov pobiti deset tisoče kolaboracionistov, da je dal osnovati Goli otok, da je v sedemdesetih ustavil čas v Jugoslaviji, ko je obračunal z liberalnimi komunisti, da je bil diktator, ki si je dal izglasovati doživljenjski predsedniški mandat.

Če je politik dovolj priljubljen, potem na Slovenskem ne štejejo več drobtinice, kot so spoštovanje oblik politične demokracije.

Sedanji eldees minister za zdravstvo Dušan Keber je iz dneva v dan bolj podoben tipu trdih partijskih sekretarjev iz Titovih časov. V spopadu argumentov pred referendumom lagodno preskakuje iz kože ministra v publicista. Ne zadovolji se, da ima kot minister moč, da v javnosti zagovarja svoja mnenja, ampak mu kot ministru uspe, da se pojavi še v sobotni prilogi "Dnevnika", kjer kot civilnik napiše časopisni članek v prid zakonu, ki mu je botroval kot minister. -????????????

Strokovni sveti veljajo za neodvisne organe, v katerih seje se ministri ne vmešavajo. Ko je pred tednom zasedal strokovni kolegij za ginekologijo, je tok večurnega sestanka ves čas vodil minister Keber. Na koncu je kolegij (6 od 7) sklenil, da je do postopkov umetne oploditve upravičen le par. In minister? Je s stisnjenimi zobmi sprejel odločitev strokovnega kolegija in upal, da ljudstvo vseeno podpre njegov zakon na referendumu? Nasprotno, zagnal se je v spopad, v katerem je razglasil, je da sklepi kolegija ne temeljijo na strokovnih in etičnih argumentih!

Popolno deklasiranje in izničenje članov kolegija, ki so sumljivih strokovnih in etičnih kvalitet!!!!!!! Toda, so mar ti iz protesta množično odstopili? Ne, nobeden.

Teden kasneje je zasedal Zdravstveni svet, kjer je bil minister enako agilen kot pred tednom. Ta svet je po zasedanju sporočil javnosti kratko vest: "Do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo kot skrajne oblike zdravljenja neplodnosti iz medicinskih razlogov je upravičen vsakdo, ne glede na stan." Vsebina je torej zdravljenje in ne apriorna pravica do oploditve z BMP.

Je tokrat minister Keber obmolknil in pustil strokovnemu organu, da pove samostojno svoje mnenje? Ne in ne in ne!!! Minister Keber ni zdržal in je takoj sporočil javnosti, kaj on misli, da to pomeni. Televizije so za njim povzele, da torej stroka spreminja mnenje in da zdaj podpira obstoječi zakon.

Podobno so ravnali stari partijski sekretarji, ki niso prepustili strokovnim organom, da neodvisno povedo svoja strokovna mnenja, temveč so se iz strahu, da bi se stvari ne zgodile po njihovem planu, aktivno vmešavali v odločanje fakultetnih svetov, filmskih odborov, sodnih organov, športnih zvez ...

Smo za demokracijo, ampak samo tedaj, ko glasujejo za demokratične, se pravi - naše predloge.