6. 8. 2001 | Mladina 31 |
Zakaj so zavladali Bogovi stolpnic?
Tam, kjer oblasti kršijo lastne odloke, zakone in ustave
© Tomo Lavrič
Kaj je v Makedoniji najbolj travmatično? To, da bi Albanci dobili enakopraven status, da bi njihov jezik v krajih, kjer jih je vsaj 20 % dobil status drugega uradnega jezika. Da bi na policiji zaposlovali ustrezen procent albansko govorečih policajev, da bi na občinah in po univerzah državljani albanskega rodu predstavljali sorazmeren del zaposlenih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
6. 8. 2001 | Mladina 31 |
© Tomo Lavrič
Kaj je v Makedoniji najbolj travmatično? To, da bi Albanci dobili enakopraven status, da bi njihov jezik v krajih, kjer jih je vsaj 20 % dobil status drugega uradnega jezika. Da bi na policiji zaposlovali ustrezen procent albansko govorečih policajev, da bi na občinah in po univerzah državljani albanskega rodu predstavljali sorazmeren del zaposlenih.
Imamo torej mehko obliko apartheida, ki zakonsko izvzemši statusa jezika sicer ne diskriminira manjšinske populacije, toda lokalna oblast sistematično zapostavlja pripadnike manjšega naroda.
Toda če bi o tem povprašali premiera Ljubčo Georgijevskega, bi ta ogorčeno poskočil nad takšnimi insinuacijami. Kadar del družbe meni, da je v deželi demokracija, drugi pa, da vlada apartheidna politika, lahko spor reši samo še govorica minometov.
Znotrajsrbski politični spori tečejo bolj elegantno. Premier Zoran Đinđić poskuša kopirati mehko inačico Borisa Jelcina. Kako je že l. 1991 Jelcin prevzel kremeljski prestol? Do tedaj je namreč Mihail Gorbačov trdno predsedoval Sovjetski zvezi in bil za povrh še ljubljenec Reagana, Busha, sr., Kohla, Mitteranda, se pravi svetovne politične smetane. Jelcin je preprosto razglasil samostojnost Rusije in soglašal z razglasitvijo samostojnosti vseh nekdanjih sovjetskih republik. Gorbačov je ostal predsednik brez države, Jelcin pa je zavladal Rusiji.
Z razglasitvijo neodvisnosti Srbije in Črne Gore bi se tako tudi Đindić elegantno znebil Jugoslavije in z njo tudi dominacije predsednika Vojislava Koštunice.
Slovenski nedemokratični mehanizmi reševanja konfliktov tečejo seveda najhitreje na mikro ravni.
Vzemimo Ljubljano, v kateri je županja Viktorija Potočnik uzakonila lisičji in pajčji red, s katerim pravi, da ščiti pešce in kolesarje pred šoferji, ki so nonšalantno parkirali svoje avtomobile po zelenicah, pločnikih in stezah.
Postavimo se zdaj v kožo pešca in kolesarja, ki se vračata s Šmarne Gore v Ljubljano po glavni Tacenski cesti. Naenkrat se znajdeta pred orjaško kovinsko ograjo, ki je postavljena okoli gradbišča, kjer gradijo sosesko "Pod Šmarno Goro". Konec poti za kolesarje in pešce: stezo in pločnik so jim preprosto prekopali!!?
Izvajalec gradbenih del ni predvidel minimalnega sožitja s kolesarji in pešci, za katerega sta potrebna le dva širinska mesta asfalta???????
In županja, ki je v mestu vpeljala drakonski sistem kaznovanja v dobrobit pešakom in biciklistom, je tu požegnala zasebno podjetje, da na pločniku in stezi za dneve, tedne, mesece ... naseli gradbišče.
Kako bi si človek pojasnil tako početje županje? Po kmečki pameti bi si razlagal, da morajo biti gospa županja pač podkupljeni. Po sociološki pa bi lahko ugotovil, da začenjajo vladati zakoni gradbenega lobija. Zaradi njih zdaj v ljubljanski občini ne spoštujejo več ustavnih odločb, njim na ljubo dopuščajo ukinitve pločnikov in stez...
Ti novi Bogovi stolpnic pa poganjajo tudi drugod po državi. V Zgornji Hrušici se podjetje "ZIL inženiring" borili na nož z domačini. Za potrebe gradnje so začeli na silo graditi služnostno cesto prek zemljišč sosedov. Ne besede, ne protesti, ne mala krajevna revolucija jih ni ustavila. Družbeni konflikt so reševali brez kompromisov po buldožersko. Njihove bagerje in buldožerje je kot kaže zaustavil šele sklep sodišča.
Sicer spodbudno, a hkrati zaskrbljujoče. Interese državljanov pred prihajajočo mehanizacijo Bogov stolpnic ne ščitijo več občinski uradniki in inšpektorji, temveč sodišče!!!
A od kod pravzaprav izvira ta bogovski položaj gradbenega lobija? Pred leti je šef Stanovanjskega sklada gospod Edvard Oven (LDS) osnoval nacionalno shemo stanovanjskega varčevanja, bi naj bi v par letih postregla z nekaj tisoč posojili za stanovanja. Toda, če do tedaj ne bo na trgu velikega števila novih stanovanj, bo prišlo do zloma njegovega projekta. Nova množica kupcev bi namreč ob premajhni ponudbi kvartirov povzročila astronomski dvig cene stanovanj. Zatorej je rešitev le ena: čim več in čim hitreje zidati.
Zdravi razum bi sicer lahko to idejo pozdravil: ja fino, da bo v državi več stanovanj, saj si bo vse več ljudi lahko privoščilo udobnejša bivališča.
Toda cena te ideje je visoka, pomeni spremembo v praktičnem pravnem redu države, zakaj odslej začenjajo v skladu z višjimi družbenimi interesi vladati zakoni Bogov stolpnic. Zdaj so odveč celo pravice krajanov do javnih razgrnitev nastajajočih stanovanjskih naselij.
Padli smo torej v ho-ruk socializem, kjer je bila izguba osnovnih svoboščin in pravic samoumevna cena za svetlo izgradnjo komunizma.
Perverznost eldeesovskega političnega gradbenega kroga (direktor stanovanjskega sklada, minister za okolje in prostor ter župani) je v tem, da svoj mega stanovanjski projekt izvaja s položaja oblasti tako, da izigrava ali celo krši postavo. Lahko bi povsem legalno v parlamentu sprejeli posebni gradbeni zakon, ki bi ukinil javne razgrnitve prostorskih načrtov in pripombe krajanov, ki bi razglasil pravilo takojšnje razlastitve, kadar je to v interesu graditeljev, ki bi v primeru sporov okoli zidave novih stanovanjskih sosesk vzel državljanom pravice do tožbe na redno, upravno, vrhovno in ustavno sodišče...
Potem bi se zidalo lepo po postavi zakonih, državljani pa bi lahko v miru ocenjevali, ali so za to ceno pripravljeni še vnaprej voliti LDS.