17. 12. 2001 | Mladina 50 |
Na obisku pri prijazni ženski
Naraščujoča moč vladajoče stranke in predsednikovi uspehi.
© Tomo Lavrič
Igor Bavčar postaja prvo ime Istrabenza, enega najmočnejših podjetij. Minister in podpredsednik LDS je preživel zadnje desetletje kot politik. Kot predsednik demokratske stranke (1991-1994), podpredsednik LDS (od 1997), notranji minister (1990-1992), poslanec, minister za evropske zadeve (1997-2000, in spet od 2000 naprej). 11 let je bilo njegovo ime sinonim za politika prve lige.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
17. 12. 2001 | Mladina 50 |
© Tomo Lavrič
Igor Bavčar postaja prvo ime Istrabenza, enega najmočnejših podjetij. Minister in podpredsednik LDS je preživel zadnje desetletje kot politik. Kot predsednik demokratske stranke (1991-1994), podpredsednik LDS (od 1997), notranji minister (1990-1992), poslanec, minister za evropske zadeve (1997-2000, in spet od 2000 naprej). 11 let je bilo njegovo ime sinonim za politika prve lige.
Janko Kosmina, dolgoletni direktor Istrabenza, pa naenkrat sklene, da se umakne, da prestopi v nadzorni svet, oblast zasebnega podjetja pa preda nekomu, ki ni znan kot uspešen gospodarstvenik. -??? Gospod Kosmina pravi, da ne gre za prihod politike v gospodarstvo. Toda, čemu si ga je potem izbral za naslednika, če ne zaradi Bavčarjeve politične kariere, v kateri je resda slovel kot odličen organizator, odkar je skupaj z Janezom Janšo izvrstno izpeljal obrambo države pred JNA?
A bolj kot je to stvar Istrabenza, reč zadeva državo. Vladajoča stranka LDS se koplje v moči, ki seže daleč prek vlade in parlamenta. Metod Dragonja je direktor Leka , Jožef Zrimšek podpredsednik družbe za avtoceste Dars, Jože Lenič načeluje državnim skladom, Borut Šuklje in Darja Lavtižar-Bebler sta ambasadorja, Mitja Gaspari guverner v Narodni banki Slovenije, Igor Bavčar prevzema Istranbenz., če naštejemo le najbolj izpostavljene poslance zadnjih let, ki so prestopili iz aktivne politike. Alarm!!!! Grozljivo razraščanje politike v gospodarstvo? - Nak, oni porečejo, da je to le normalna delitev na ločeni sferi politike in gospodarstva. In tako tudi jutri in pojutrišnjem, ko bivši eldeesovci zasedejo še direktorska mesta v Krki, Petrolu, Mercatorju ...
To novo moč Liberalne demokracije Slovenije je čutiti tudi v parlamentu, ko se eden njenih prvakov Tone Anderlič zavzema za omejitev poslanske pravice do imunitete: saj ne gre, da bi poslanci v svojih govorih nekaznovano žalili in blatili, tudi poslanci morajo biti kazensko in odškodninsko odgovorni za svoje besede, ki jih izrečejo v parlamentarnih razpravah!
Vsekakor pogledi, ki bi jim ploskali stari komunisti in nove finančne in politične nomenklature. Ki pa so daleč pod standardi demokracije kraljevine Jugoslavije. Profesor prava Leon Pitamic je v svojem delu Država iz leta 1925 pojasnil, kaj pomeni svoboda v parlamentarni demokraciji: "Z govori in predlogi izraženo poklicno delovanje v parlamentu, ako naj bo svobodno, ne more biti povod za kakršnokoli postopanje, kazensko ali civilnopravno za člane parlamenta." Načelo, ki velja kot znameniti "Bill of Rights" v Angliji od l. 1669, s katerim so si takratni parlamentarci izborili svobodo pred kraljem in njegovimi sodišči. Imuniteta za izgovorjene besede v parlamentu je temelj demokracije!!!
Danes poslanci LDS nonšalantno rušijo te temelje.
S strani vlade pravkar podpisani sporazum z Vatikanom nosi v sebi podobno aroganco. Ne v dejstvu, da je sklenjen, temveč v sami formi. Vladno pogajalsko skupino, ki je urejala družbeno izjemno konfliktno vprašanje, so dali voditi anonimusu, mlademu doktorju prava, ki se je šele s to funkcijo prvič opazno pojavil v javnosti. Toda še bolj njegov debut je šokiral njegov nastop v Odmevih na TV SLO, ko na vprašanja novinarske Janje Koren ni odgovarjal, temveč jo je zasipaval z drdranjem dolgih monologov, v katerih so kot iz strojčka brzeli citati paragrafov.
V trenutku, ko na drugi strani stoji opazna skupina nasprotnikov sporazuma, ki jo vodi Matevž Krivic, bi pričakovali vsaj, da bo vodja pogajalcev poskušal pobiti posamezne argumente oponentov. Nič, Drnovškova vlada je sprejela in parafirala sporazum, kritike pa odpravila z etiketo tečnobnežev. Vlada lahko kajpak sklepa meddržavne sporazume, to, kar je novo, je njena aroganca, s katero ignorira podrobne pomisleke nasprotnikov.
Tudi samega premiera Janeza Drnovška je začela grabiti jeza. Tako jeznega kot ob pobudi 57 poslancev ga še nismo videli. Od kod ti viharji jeze? Za skupino poslancev, ki nasprotuje prodaji državnih delnic Uniona belgijskemu Interbrewju, pravi, da nedopustno vpleta politiko v gospodarstvo. Res? Njegova vlada prodaja tudi banko NLB, za katero napoveduje, da bi jo tujim bankam prodala le za tretjino, za tretjino domačim, zadnja tretjina pa bi ostala v njenih rokah.
Če bi država ne prodala svojega deleža (približno polovičnega) ljubljanske pivovarne tujemu pivovarju, je to vmešavanje politike v gospodarstvo, če pa bi država ne prodala večinskega deleža banke tujim bankirjem, bi veljalo, da se politika ne vmešava v gospodarstvo????? Čisto protislovje.
Čemu premierova jeza? Zaradi načel očitno ne, je torej zadaj ukor iz bruseljskih krogov?
Medtem ko se moč vladajoče LDS razrašča v vse pore, je predsednik države Milan Kučan doživel popoln fiasko. Potem ko je leta živel v zunanjepolitični senci premiera Drnovška, je tokrat uspel priti na državniški obisk v Britanijo, kjer sta ga sprejela prva dva: premier Tony Blair in kraljica Elizabeta II.
Toda, toda, toda ministrski predsednik, ki je prebil z njim komaj tričetrt ure, je prišel na državniški sestanek z dojenčkom v rokah!!!!!?? Gesta globokega prijateljstva? Težko, ko pa sta se moža sploh prvič sestala.
Slovenski predsednik je imel potem slavnostno predavanje, a glej grozo: kamere so ga pokazale v majčkeni dvoranici, na pol prazni, med publiko pa pomešano njegovo spremstvo.
Sam finale je bil po poročilu POP TV petnajstminutno (!!!!!!!) srečanje s kraljico.
Pisatelj William Faulkner je nekoč zavrnil povabilo ameriškega predsednika na večerjo, češ, da se mu za eno večerjo ne splača na tako dolgo potovanje. Predsednik Kučan pa za četrturno avdienco..., no, vtise z državniškega obiska je strnil v stavek: "Kraljica je prijazna ženska."