Prvi koraki v žametno diktaturo

Po Zmagu Jelinčiču je kandidaturo za predsedniški položaj napovedala še javna tožilka Barbara Brezigar, medtem ko premier Janez Drnovšek ravna nasprotno: do formalnega začetka predvolilne kampanje je javno zamrznil svoje prezidentske aspiracije. Kaj to pomeni? Da je voditelj LDS bližje ali dlje od bitke za predsedniško palačo?

V minulih tednih se je posvetil podpisovanju meddržavnih sporazumov. S hrvaškim premierom Ivico Račanom se je dogovoril za rešitev sporov o JEK, ki predvideva, da bo nuklearka skupna last, njeni odpadki pa bodo ostali v Krškem. Na prvi pogled skregano z zdravo pametjo! A v resnici še veliko huje. Ker gospod Drnovšek velja za pregovorno spretnega politika, mu državljan ne bo pripisal nespameti, temveč bo raje sklepal, da je premier v pogajanjih na račun tega hendikepa zagotovo pridobil kakšno drugo korist za državo. Namesto racionalnih evidenc, na podlagi katerih bi lahko presojali uspešnost dogovarjanj, ostane le gola vera v premierovo modrost. Pač po načelu: preprosto mi zaupajte, zakaj za vse nas je bolje, da ne razkrijem detajlov, saj bi s tem izdal svoje adute tudi hrvaškim pogajalcem. In že smo pri svetopisemskih likih nezmotljivih voditeljev, ki z božjo pomočjo vodijo ljudstva in množice, ki jim vdano sledijo.

Ni naključje, da je premier sklenil dogovor tudi z Božjimi namestniki na zemlji. Z Vatikanom je namreč dogovoril sporazum o pravnih vprašanjih med katoliško cerkvijo in slovensko državo. Toda že v naslednjem hipu je medijem povedal, da sporazum ne prinaša nič novega, nič, kar bi že zdaj ne obstajalo.

Nenavadna retorika: ko v svetovni politiki podpišejo mednarodni pakt, njegovi podpisniki razlagajo, kako bo odslej svet tekel drugače. Ko je Chamberlain l. 1938 podpisal sloviti mueenchenski sporazum s Hitlerjem, je z njim navdušeno mahal in razglašal, kako je rešil mir in zaustavil nemški ekspanzionizem, ne pa, da s podpisom ni nič spremenjenega.

Zakaj potem sporazum z Vatikanom? Premier Drnovšek se je z njim približal katoličanom, saj je na simbolni ravni pokazal, da je pripravljen prisluhniti vatikanskim pogajalcem, da je torej povsem drugačen kot cerkvi nenaklonjena združena lista in posamezniki iz njegove LDS. Z zadržano interpretacijo sporazuma pa poskuša pomiriti volilno bazo svoje vlade. Izvedel je torej akrobatski manever, da bi pridobil simpatije katoličanov. In s tem de facto začel predsedniško kampanjo, v kateri šteje vsak glas, tudi katoliški.

Če poskuša premier na simbolni napraviti vtis na vse strani tolerantnega politika, pa na ravni delovanja vlade počne ravno nasprotno. Tu sekajo glave vsem, ki niso povsem "naši". V zdajšnji fazi direktorjem. Začelo se je s političnimi, kot sta bila Marjan Podobnik in Marija Ribič kot prvi mož in prva dama "Telekoma" in "Pošte". Potem so izvedli serijo strukturnih sprememb, da so razveljavili izvolitev klasičnega direktorja a la Adolf Zupan na čelo istega "Telekoma". Pred dnevi so ustavili ponovno imenovanje Franca Koširja za direktorja zdravstvene zavarovalnice (ZZZS). Devet od desetih članov upravnega odbora je bilo zanj, samo državni sekretar Simon Vrhunec z ministrstva za zdravje je bil proti. - Torej je stvar rešena večinsko? Nikakor, na seji je po poročanju časnikov sekretar Vrhunec začel prisotnim groziti, kajpak z nedolžnim namigom, da jih morda naslednje leto ne bo več v upravnem odboru. Ker pa mora direktorja potrditi še državni zbor, je ta zdaj daleč od izvolitve. Klasični primer žametne diktature LDS! Toda njen pristojni minister Dušan Keber je reč predstavil kot demokratičnost par excellence, ko je za dolgoletnega direktorja Koširja dejal, da ni primerno, da ljudje zasedajo javne funkcije več kot dva mandata! Res?

Gospod Janez Drnovšek je pomladi leta 1992 prvič postal državni premier, pozimi 1992 začel prvi redni premierski mandat, leta 1996 drugega, leta 2000 pa že tretjega.

Popolnoma nezdružljivo z načeli gospoda Kebra. Toda, ko je gospod Drnovšek začel svoj tretji mandat oz. četrto premierstvo, gospod Keber ni našel zadržkov, da bi ne vstopil v njegovo vlado kot minister!!!!!!!!!!!!!!!!?

Najhitreje v zgodovini pa je odletel direktor "Slovenske odškodninske družbe" (SOD) Anton Končnik. Le nekaj ur je minilo in že se je njegov upravni odbor sestal, da bi ga odstavil na dopisni seji. - Kaj je storil mož? Prodal državo hudiču?

Nak, prodal je "Unionove" delnice "Pivovarni Laško" po 86.000 tolarjev, kar je za dobrih 5.000 tolarjev dražje, kot mu je zanje ponujala pivovarna "Interbrew".

Goran Bizjak, predsednik upravnega odbora SOD, ki je naenkrat postal najmočnejši mož v državi, je svojo ekspresno odstavitev Končnika pojasnil "ker bi z nadaljnimi pogajanji lahko dosegli se višjo ceno."

Dva dni pred tem so mediji poročali, da je "Interbrew" sporočil, da je 80.500 tolarjev njegova zadnja ponudba!

In "Interbrew" je resna in ugledna firma z reputacijo, da drži svojo besedo.

Zakaj je potem gospod Bizjak kot v izrednih razmerah sklical UO in odstavil direktorja, ki je prodal delnice najboljšemu ponudniku????????? Da bi si tak prevrat drznil izpeljati politični anonimus na lastno pest in zoper vednost Drnovškove vlade? Tiste vlade, ki sistematično odstavlja svoje neposlušne funkcionarje; pred mesecem je tako v hipu iz nadzornega sveta "Telekoma" odletel vladni predstavnik, ki ni glasoval po navodilih ministra Pavleta Gantarja.

Zatorej bolj precizno: zakaj je dal premier Drnovšek prek predsednika UO odstaviti direktorja SOD-a? Doslej so se sklicevali na logiko trga: naj zmaga boljši ponudnik, ne glede, ali je domač ali tuj. Odslej pa Drnovškova vlada vpeljuje dodatno podpravilo: kadar pa je boljši ponudnik domače podjetje, takrat ima prednost tuji kupec.

Kaj pa varstvo konkurence? Ali ni z nakupom "Uniona" "Pivovarna Laško" očitni monopolist na pivovarskem trgu?

Pred tedni je vlada pod okriljem ministra Gantarja prodala koncesijo za tretjo generacijo mobilne telefonije "Mobitelu". Ta ni odslej le monopolist na tem trgu, temveč edini, se pravi - ekskluzivni monopolist! Ta monopolni položaj pa je dejavno ustvarila sama Drnovškova vlada, s tem ko je postavila za koncesijo eno najvišjih cen preračunano na prebivalca, kar je logično peljalo v umik "Mobitelovih" tekmecev.

Po enem vatlu za bolj naše, po drugem za manj naše. Vladanje, ki pelje na predsedniški tron?