V ritmu kameljega koraka

Odstopljeni šef RK Mirko Jelenič je junak novega časa. Potem ko se je začelo kazati, da je humanitarno organizacijo vodil kot interno banko, in ko so krajevni odbori RK zahtevali njegov odstop, se je naposled le uklonil. Seveda tudi na koncu ni priznal greha, temveč je odšel kot žrtev, ki da se umika iz zdravstvenih razlogov.

Pa vendar: kako je sploh lahko zrasel lik tega junaka? Iz dneva v dan udarjajo nove vesti. Znani ljubljanski odvetnik Miro Senica, lastnik črnega Porsche Milleniuma, edinega konjiča te vrste v Sloveniji, je pred časom zaprosil humanitarno organizacijo za denarno posojilo. Rdečemu križu se je mehko srce stopilo od sočutja in tudi zanj odvezalo malho novcev. - ? - ??? - ?????????

Je zgolj dobri Mirko izgubil kompas, ki RK spreminja iz organizacije za pomoč revežem v posojilnico za poslovneže?

Kakšna organizacija je potem ta, v kateri se njen prvi mož lahko obnaša kot samopašni car? Ki v sebi ne premore niti zrnca kritičnosti in nadzora nad svojim poslovanjem?

Zdaj se javljajo številni dobronamerneži, ki pravijo, da je treba v interesu humanitarne prihodnosti Rdečega križa ustaviti "pranje perila", češ, kdo bo potem še šel za prostovoljnega krvodajalca? Toda natanko to je tista najbolj perverzna logika, ki pravi, da je v interesu višjih ciljev zakriti rabote vodstva. Logika, ki je sama v sebi neučinkovita oblika samokontrole. Namreč Jeleniča niso odstavili budni notranji organi organizacije, ki bi pred meseci javnosti v konspiraciji sporočili le kratko vest, da je pred prvi mož RK odstopil zaradi zdravstveni težav, temveč ga je odplaknil šele bes ljudstva.

Malo pred generalnim sekretarjem je resda protestno odstopil predsednik upravnega odbora RK Vladimir Topler? Od kod je že znano to ime? Gospod je bil v predprejšnjem mandatu parlamenta poslanec: izvoljen pri Zelenih, potem pa prestopil v vrste LDS. Nad delom humanitarne organizacije je torej budno bdel nekdanji politik vladajoče stranke.

Pred odhodom atletske reprezentance na dvoransko prvenstvo Evrope so športni televizijski programi kazali zbrano druščino uniformiranih športnikov, med njimi pa je kraljeval nasmejani mož v civilu in od veselja krilil z rokami. Selektor, glavni trener, bogati sponzor? Nak, nak in nak. Kdo je torej možakar, ki je s svojo postavo dobesedno zakrilil domače atletske šampione? - To je bil sam Roman Jakič, poslanec LDS!!!

Poslanec je obenem tudi predsednik Atletske zveze Slovenije!

Pač po planu LDS, ki svoje člane postavlja na čela civilnih zvez in organizacij, da še na njihov račun poberejo nekaj volilnega kapitala. Zato je tudi novo vodstvo RK pričakovati spet iz krogov liberalne demokracije.

Najmočnejša stranka je sicer svoj notranji boj končala spokojno: novi predsednik sveta je postal Gregor Golobič.

Predsednik stranke Janez Drnovšek pa je na novo podvojeno vodstvo stranke na generalnega sekretarja Petra Jamnikarja in predsednika sveta pokomentiral: "Pričakujem med njima sodelovanje!"

Predsednik Drnovšek - ki je bil pred tedni tako besen, da s sekretarjem Jamnikarjem sploh govoriti ni hotel, da so mediji ugibali, kdaj ga bo izvolil sprejeti, ki mu je prav zaradi dejstva, da je bil izvoljen, vzel niz kompetenc in jih prestavil na predsednika sveta - se je postavil v nevtralno angelsko pozicijo. Iz nje zdaj slika spopad med Golobičem in Jamnikarjem, medtem pa on v maniri večnega mirovnika upa, da bosta skrajneža le našla skupni jezik!

Ne le, da je pozabil, kaj je počel včeraj, še več, konflikt prenese na drugega, samega sebe pa kaže v podobi zmernega politika, ki je pravzaprav edini, ki posreduje med sprtima.

Prevračanje političnih izjav na las podobno postopkom koroškega glavarja Jorga Haiderja, ki danes izjavi nekaj, kar pa bo že jutri pozabil, kot da tega ni nikoli izrekel.

Predsednik Milan Kučan je drugačen politik. Za praznik maškar sicer ni nastopal v javnosti preoblečen v Osamo bin Ladna, se je pa na obisku pri jordanskem kralju Abdulahu II. povzpel na kamelo oblečen v arabsko nošo.

Tik pred koncem mandata zapada v titovsko fazo, v kateri je jugoslovanski maršal, predsednik in diktator Josip Broz-Tito potoval po Etiopiji oblečen v plemenske perjanice.

Tako kot takrat ni bilo slišati vprašanj: kaj za vraga pa počne na abesinskih planotah?, tako tudi tokrat ni zaznati skepse. Ko bi obiskal srbskega premiera Đinđića ali jugoslovanskega predsednika Koštunico, bi gesto razumeli kot spodbudo k vzpostavitvi tesnejših stikov med državama, ki ju povezujejo usode več deset tisoč državljanov, množice podjetij, skupnih arhivov in še in še.

Tako kot je včeraj obiskal Jordanijo, da bi jordanskemu ljudstvu na kratko obnovil novejšo zgodovino Slovenije, tako lahko jutri odpotuje v Dominikansko republiko, po jutrišnjem v Kenijo, kajpak na čelu turističnih agencij in izbranih gospodarstvenikov pod okriljem GZS.

Predsednik je začel voditi nedoumljivo politiko. Če bi državljane pred mesecem vprašali, kam bo vodila njegova naslednja pot, jih ne bi niti procent izdavil, da v Jordanijo!