Od Boga postavljeni

Eden najbolj presenečenih ljudi je bil pokojni romunski predsednik Nicolae Ceausescu. Četrt stoletja so mu množice mahale, ga slavile in mu pele pesmi. Potem pa je prišel december 1989 in med njegovim govorom ljudstvu je završalo. Iste množice, ki so mu še pred sekundo skandirale, so mu nenadoma začele žvižgati in že v naslednjem hipu je državo zajela revolucija, ki je ljubljenega conducatorja postavila pred strelski vod.

Modremu vodji, katerega komunizem so opevali celo zahodni politiki, se je po letih vladavine pripetilo, da ni več slišal ljudstva. Vladal je po pameti, romunski športniki nikoli prej ne kasneje niso pobirali toliko zlata na olimpiadah, v ponos naciji je dal zgraditi predsedniško palačo, ki je spominjala na prelepi Versailles, na koncu pa ga je vseeno pokončal bes državljanov.

V podobno kožo je vstopil tudi slovenski premier Janez Drnovšek, ki sicer ni diktator in tudi ne ljubi govorjenja pred tisočglavimi množicami. Namreč tudi on ne razume več svojega ljudstva.

Stavkajo zdravniki, pa pravi, da razlogov za stavko ni. Protestno se sestanejo šolniki, pa pravi, da ni razloga za zaostrovanje med njimi in vlado. Tovornakarji, ki so se po desetletju naveličali po 12 in več ur čakati na mejnem prehodu Dolga vas, zaprejo mejni prehod, premier Drnovšek pa ne najde niti razloga, da bi sploh spregovoril, kako ni razloga za tako nasilno akcijo. Dva tisoč članov društva Ostržek vsako leto plača davkariji opazno vsoto tolarjev zaradi protiustavnega člena zakona o dohodnini, a premier Drnovšek po petih letih še ni ugledal razloga, da bi njegova vlada predložila v parlament popravek zakona. Kot da predsednik vlade ne sliši svojih državljanov.

Toda, ko ga poslušamo, mu lahko damo prav. Ko bi ugodili zdravnikom, bi javne finance ne zdržale verižne reakcije pri vseh drugih sindikatih. Ni možno izpolniti tistih želja učiteljev, ki presegajo razpoložljive javnofinančne okvirje.

Kot preudarni skrbnik državnega budžeta pojasni, da bi se z dvigom plač vsem stavkajočim in nezadovoljnim povečal proračunski primanjkljaj, s tem zmanjšala konkurenčnost gospodarstva in rezultat na dolgi rok bi bil splošni padec standarda.

Od kod so se vzeli vsi ti nergači, protestniki in stavkarji, ki v stremljenju za svoje koristi ne uvidijo njegovih višjih skrbi za javno dobro? Kako ima lahko tako dober vladar tako slabo ljudstvo?

Premier Drnovšek je pred meseci skupaj z enoglasjem svojih ministrov sklenil, da bo v proračunu našel 35 milijonov dolarjev za prestižno letalo. V istem proračunu so v zadnjem letu našli izbrskali tudi 29 milijonov tolarjev, da so mu kupili novega mercedesa S 600 L, ki v mestni vožnji s svojimi 6.000 kubičnimi centimetri požre več kot 21 litrov bencina na 100 kilometrov.

Pač po principu kralja Ludvika XIV.: "L'etat c'est moi!". Toda nesrečni Drnovšek ima pred seboj ljudstvo, ki ga ne napolnjuje državljanski ponos ob pogledu na premierovo limuzino, ki mu ne zatrepeče srce ob misli na prekrasno vladno letalo, ampak se prostaško primerja z njim: če ima premier za avion, bo imel tudi za naše plače!

Nehvaležno ljudstvo!!! Premier mu je pred meseci vendar priredil tekmovanje za najlepši nasmeh in najtoplejšo prijaznost, ki ju odtlej državni uradniki namenjajo čakajočim slehernikom pred uradniškimi okenci.

Kaj za vraga pa ima opraviti z njim nejevolja stotin kamionarjev, ki morajo čakati na carino 10, 12, 16 ali celo več ur v kabinah svojih vozil? Zakaj bi v Dolgi vasi asfaltirali še en vozni pas in zaposlili dodatno carinsko ekipo? Tega v njegovi viziji Sloveniji ni.

Ljudstvo je vendar nekaj, katerega glas rabi samo ob volitvah. Zakaj bi se ukvarjal s tem, kako poenostaviti in izboljšati življenje državljanov, ko pa so mediji pred volitvami v večini in vsakič na njegovi strani?

Konec koncev podobno ravna tudi s stranko LDS. Ko so njeni delegati izvolili za sekretarja nekoga, ki mu ni bil pogodu, je povečal vrednost predsedniku strankinega sveta, na katerega čelo si je izvolil postaviti gospoda Gregorja Golobiča. Ta v televizijski oddaji Pod preprogo nastopa v maniri bahača, ki gledalcem nonšalatno razlaga, kako naj, naj in najnaj stranka je vendar LDS.

Jasno, da vsakdo verjame, da je njegova stranka najboljša, toda ali ste kdaj slišali predsednika Milana Kučana, ki sicer misli o sebi vedno najboljše, da bi kot gost oddaje pripovedoval, da je on predsednik zato, ker je prav on in le on najboljši možni predsednik?????

Že po desetih letih vladavine premier Drnovšek s svojim krogom verjame, da mu je oblast dana od Boga in za vekomaj.