Dan, ko ni odstopil premier Drnovšek

Če bi sodili po zunanji politiki, potem Slovenija sploh nima svoje vlade. Po dveh tednih izraelske vojaške okupacije, stotine pobitih Palestincev, tisoče ranjenih in več tisoč zaprtih, se je naposled le oglasilo zunanje ministrstvo. Minister Dimitrij Rupel je poslal komunike, v katerem ugotavlja, da je Jaser Arafat legitimni predstavnik palestinskega naroda, ki pa mora sprejeti, da je terorizem neopravičljiv. Tehtnico krivde je obrnil tudi proti Izraelu, od katerega zahteva, da svojo pravico do varnosti uresničuje ob spoštovanju norm humanitarnega prava.

Če bi minister Rupel povedal le to, da je proti enim in proti drugim in da je za ene in proti druge, bi izrekel le prazno frazo. Toda napisal je misel, ki je dobesedno skregana s pametjo. Če je za slovensko vlado Arafat legitimni predstavnik Palestincev, potem bi morala Drnovškova administracija najodločneje protestirati zoper Šaronov državni terorizem, ki si dovoli držati državnega voditelja sosednjega ljudstva v hišnem zaporu, potem ko mu je poprej s tanki porušil rezidenco.

Potem ko je izraelski vojaški stroj rušil hiše, z buldožerji oral ceste, podiral električno napeljavo, bombardiral stavbe palestinskih političnih oblasti, ko je uvedel v palestinskih mestih policijsko uro, se najde slovenski minister, ki poziva Izrael, naj spoštuje človekove pravice!?????????

Do režima, ki za seboj pušča trupla in pogorišča, se slovenska vlada obnaša kot zakotni fajmošter, ki prosi grešnike, naj za božjo voljo prenehajo grešiti. Daleč pod standardi EU, ki je napovedala uvedbo gospodarskih sankcij zoper Izrael.

Še huje, v času, ko je izraelski premier obkolil palestinskega predsednika Arafata, ko so številne države skrčile stike z izraelsko oblastjo na minimum, je premier Janez Drnovšek prek

Uradnega lista (5. aprila) sporočil, da v Haifi odpira nov slovenski konzulat!!! V njem se pač ni zbudil ne človekoljubni ne etični pomislek, ki bi zadržal sklep o odprtju.

Značilnost nove Drnovškove koalicije je stampedna rast arogance. Njegov poslanec Jelko Kacin je zadnjič v Odmevih nacionalne televizije predsednika SMS Dominika Černjaka jemal za pokovca in mu pokroviteljsko poočital, da njegova stranka ne pove svojega mnenja o vključevanju v NATO, zdaj pa - o groza! - zahteva referendum, na katerem naj se ljudstvo odloči namesto nje.

Pravi horror pa je bilo videti posnetek s seje parlamentarnega odbora, ki je razpravljal o vprašanju občinskih referendumov pred ustavno pritožbo, ki jo bo obravnavalo Ustavno sodišče. Predsednik združenja občin Andrej Kokalj je predlagal, da odbor sprejme predlog o izločitvi ustavnega sodnika Cirila Ribičiča pri tem odločanju. Tedaj se je zaslišal grozljivi glas: Vzela vam bom besedo!!!!! - Uf, katerega leta smo: 1957, 1972, 1983? Predsedujoča poslanka Marjeta Potrata, sicer strankarska kolegica gospoda Ribičiča, je ravnala kot partijska sekretarka iz svinčenih časov, ki avtoritarno odloča, kdo in kaj bo ta kdo govoril!

Predlog gospoda Koklja je sam po sebi brezpredmeten, zakaj neodvisnost Ustavnega sodišča predpostavlja, da parlament ne

more diktirati, kdo izmed ustavnih sodnikov lahko razsoja v danem primeru. Toda, svoje mnenje lahko človek ja izrazi, ne da mu zagrozijo z odstranitvijo s podijuma?

Predsednik države Milan Kučan je tokrat znova povedal svoje mnenje o vključevanju v NATO. Predsednik, ki je leta 1990 podpisal peticijo za Slovenijo brez orožja, je zdaj vneti zagovornik vojaškega pakta. Kakšni so njegovi novi argumenti? "Individualna obramba pa ni učinkovita, če je sploh možna in vrh vsega je veliko dražja, kot je aktivna udeležba v kolektivni varnosti."

Predsednikovi argumenti so hkrati trhli in votli. Zakaj je potem podelil več deset državnih odlikovanj zaslužnim v Osamosvojitveni vojni, če dvomi, da je individualna obramba sploh možna?

Še bolj prazna je njegov ocena, da je individualna obramba dražja kot članstvo v NATU. Kaj je vendar glavni očitek NATA Sloveniji? Da prispeva premajhen del budžeta za obrambo, da bi ga morala dvigniti na 2,5 %. Novo logično krepelce se torej glasi: če bomo odslej plačevali več, bomo plačali manj, kot smo plačevali doslej!

Tudi iz Drnovškovih krogov smo dobili novo lakirnico njegovega prestižnega sokola. Po besedah Tadeja Burgarja iz obrambnega ministrstva bodo novi avion po potrebi uporabljali tudi za prevoz ranjencev in evakuacije. -????????????? Točka, ob kateri je spregovoril celo Sašo Hribar s svojim gagajevskim obešenjaštvom.

Da bi pred ljudstvom ubranila Drnovškove muhe prestižnosti, je vlada angažirala desetine svojih uradnikov, ki trosijo nesmisle in si lomijo zobe ob cenenih zavajanjih. Zadnjič je tako premier poslal četico, ki je odgovarjala na vsa novinarska vprašanja. Sekretar Mirko Bandelj, direktorica urada za informiranje Alja Brglez, podsekretar Iztok Podbregar in še kopica nižjih uradnikov nam je igrala razlago, po kateri premier o letalu ne ve tako rekoč nič. Prvi mož vlade naj bi bil igračka v rokah svojih aparatčikov!

In tako cena Drnovškovega jeklenega ptiča raste: pred mesecem 35 milijonov $, pred tedni že 42, pred dnevi skoči na 47 z možnostjo do 57, zraven pa še ni všteta vsota za poseben hangar. Vlada nas je zaenkrat pretentala za polovico!!! A borba Drnovškovih poteka že na vseh frontah. Ko so v petkovem TV Dnevniku nacionalke pripravili prispevek o novih cenah, je interveniral sam odgovorni urednik Uroš Lipušček, ki je prepovedal objavo za Drnovška neprijetnega dejstva. Zaradi ljubljenega sokolčka smo doživeli revival sedemdesetih, ko so odgovorni uredniki cenzurirali medijsko poročanje!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Francoski predsednik Charles de Gaulle je npr. ostal zapisan kot mož načel. S predsedniškega položaja je odstopil dvakrat: leta 1946 in potem še 1969. Prvič, ker je republika zoper njegovo voljo sprejela novo ustavo, drugič, ko je njegov predlog pogorel na referendumu.

Kaj pa Drnovšek? Še pred tednoma ni videl nič spornega v nakupu prestižnega falcona. Sedaj se mu je verbalno odrekel, hkrati pa odgovornost preložil na vse okoli njega. Odločili so sekretarji in nižji uradniki, sam avion pa so mu vsilili vsi preostali člani vlade, ki so glasovali zanj, in jasno opozicija, ki se oglaša šele sedaj, potem vsi poslanci, ki so molče spremljali oboroževanje z novim zrakoplovom, navsezadnje smo krivi še novinarji, ker nismo afere Drnovškov avion odkrili že pred letom in s tem preprečili usodni nakup.

Pravzaprav dragocena izkušnja za ljudstvo, ki se bo zdaj zares začelo veseliti volitev kot priložnosti, ko samo odloča o usodi politikov.