Kučanovi neuvrščeni

Ciganske poroke so bile včasih stvar začudenja in poroga nad neumno ljudsko zapravljivostjo, ko revna družina priredi nekajdnevno gostijo za 200 povabljencev in požene ves družinski proračun. Za sodobnega meščana je bilo tako bakhanstvo vedno nedoumljivo. Čeprav se ga ohcet ni tikala, je bila zanj zabavni objekt poroga.

Zadnji vikend pa so prebivalstvo Slovenije zadele izredne razmere. Zaprli so jim avtocesto na Gorenjsko, nad glavami so jim brenčali helikopterji, prepovedali so jim gibanje po Bledu. Da bi ljudje prišli do služb in domov, so se vozili v polžjih kolonah po stezah, na katere sami ne bi nikoli zapeljali.

Kdo in s kakšnim razlogom je za dva dni ustavil del civilnega življenja?

Predsednik države Milan Kučan je gostil deveti vrh srednjeevropskih predsednikov, ki so se tokrat že drugič sešli na Slovenskem. Po kakšni logiki spet v Sloveniji?

Zakaj se niso srečali na Hrvaškem, v Bosni, morda v Srbiji, v Makedoniji, recimo v Bolgariji, denimo v Nemčiji ali morebiti v Ukrajini, v ali celo v Moldaviji? Je to srečanje enakih med enakimi ali osebni projekt gospoda Milana Kučana?

Vzemimo reč benevolentno in poglejmo vsebino srečanj. Predsednik Kučan je priznal, da se pojavlja problem, kaj bo v bodoče sploh še skupna vez. In kaj je bila dosedaj? Jasno, približevanje EU.

Toda, hkrati poteka strogo formalni princip, po katerem Evropska komisija določa pogoje in "zapira poglavja", ki so pogoj za vključitev. Upravljalec EU je torej povsem druga institucija kot pa vrh srednjeevropskih predsednikov. Konec koncev: ali so predsedniki kdaj sprejeli kakšno skupno izjavo, ki bi v čem nasprotovala politiki Evropske komisije, ali pa bi od nje karkoli zahtevala?

Nič, celo države kandidatke nikoli ne nastopajo kot skupni partner, vseskozi se v odnosu z EU pojavljajo vsaka zase.

Značilnost vrha srednjeevropskih predsednikov je zgolj simbolni zgled prijateljskega druženja. Ta vrh nima niti svojega stalnega imena, pomaga si z nebuloznim pojmom srednjeevropski, ki vsakič pomeni nekaj drugega. Zdaj štejejo med srednjeevropske že predsedniki Makedonije, Bolgarije in Romunije. Manjkata samo še grški in ciprski predsednik, pa pridemo že do konca geografskega juga Evrope.

Skratka, gre za tvorbo brez vsebine, brez pravil notranjega delovanja in brez meja. Tako kot je bilo nekoč gibanje neuvrščenih, ki je združevalo nezdružljive. V njem so družno nastopali dosmrtni predsedniki komunističnih režimov, cesarji in monarhi, vojaški diktatorji, ki so pobijali komuniste po svojih državah, samodržci, šejki in princi.

Šlo je za takšno idilo, da je ni motilo nič, celo občasne vojne med dvema članicama ne. A kmalu po smrti jugoslovanskega predsednika Tita, je projekt preprosto izpuhtel. Za njim ni ostalo niti pogorišče. Pač, celoten projekt je izšel iz prestižnih srečanj trojice tedanjih šarmerjev: Tita, Nehruja in Naserja.

Kučan je s srečanji srednjeevropskega vrha postavil svoje neuvrščene s tovarišema Havlom in Klestilom in dočakal svojih pet minut titovskega blišča.

Toda, od tedaj sta minili že dve desetletji, namesto enopartijske diktature pa živimo pod parlamentarno demokracijo.

Nekoč so Beograjčani sikali skozi zobe, ko so jim zaradi Titovih gostov zapirali ulice in omejevali svobodo gibanja. Zadaj je bila UDBA, ki je "sumljive" državljane ob takih srečanjih spravila na hladno, tako da je vse skupaj teklo v ovacijami.

Ko sta se na podobnem srečanju na vrhu sešla Putin in Bush, se je v Ljubljani zbralo vsaj nekaj protestnikov, tokrat mediji niso poročali niti o simboličnih demonstracijah.

Kdo bi oporekel, saj ni razloga, ko pa gre za svetovno promocijo Slovenije! Bomo pa ja malo potrpeli.

Že res, samo slovenska vlada je dan pred prihodom predsednikov sprejela rebalans proračuna. Ugotovila je namreč, da poraba državnega aparata daleč presega zmožnosti gospodarstva in da je potrebno uvesti varčevanje v najvišjih vrhovih.

V hipu, ko vlada oznani varčevanje, pa predsednik Milan Kučan priredi gostijo za skoraj pol milijarde tolarjev.

Cena, da se predsedniki snidejo, dva dni nastavljajo nasmehe kameram in se držijo pod rokami, doseže višino celoletnega proračuna predsednika države!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Od kod je predsednik izbrskal denar za svoj poslovilni banket? Zelo banalno, iz katerega malhe proračuna je šlo za gostijo? Oziroma še drugače: kdo je ostal brez pol milijarde Kučanovih tolarjev?

Čast demokracije so hvala bogu tokrat rešili policaji. Medtem ko je predsednik Milan Kučan obdaroval svoje predsedniške kolege z lepimi darili, jih nastanil v grajskih sobanah, zanje naročil najboljše kuharske mojstre, dal njim v čast sprazniti ceste, po katerih so vozili, in jim priklical za divizijo oboroženih čuvajev, pa je pozabil na policaje. 200 mož v plavem so hoteli prenočiti v vojašnici, v hangerju med tovornimi vozili in kemikalijami, z nekaj litri vode za umivanje in parimi kemičnimi stranišči.

Policaji, ki v vicih sicer veljajo za butce, so se tokrat izkazali z izjemnim smislom za opazovanje, razvitim občutkom za dostojanstvo in z zglednim tovarištvom. 180 policajev je iz protesta zoper ponižujoče bivalne pogoje v noči na petek preprosto zapustilo prizorišče blišča in pompa.

Zgodovinski dogodek, o katerem pa osrednja slovenska tiskovna agencija ni poročala! - ?????????? Ja, ista STA, ki na svojih straneh poroča celo o tako minornih dogodkih, kot je dan odprtih vrat v kasarni Vipava, protestnega odhoda 180 policajev ni opazila. Še več, o delovnih pogojih je sicer poročala podrobno, tako je izdala celo posebno vest, kako dobro so na srečanju predsednikov poskrbeli za novinarje.

In kdo je direktor STA? Gospod Igor Vezovnik, ki je bil v osemdesetih v službi državne varnosti, po ljudsko UDBE, kasneje pa podsekretar na policijskem ministrstvu. Ob njegovem imenovanju smo nekateri opozarjali na protislovje, da je šef tiskovne agencije nekdanji policaj.

Tokrat je nekdanji policaj v svojstvu skrbnika nad agencijskimi vestmi zamolčal celo protest svojih nekdanjih kolegov.

Credo nekdanjega enopartijskega režima se je na novo udejanil na Kučanovem srečanju predsednikov, le da tokrat pod parolo približevanja EU.