Referendum kot nočna mora

Vzemimo hipotetičnega državljana, ki se je leta 1987 odselil v Čile, si tam omislil družinico in velik vinograd, pozabil na vse v Sloveniji, sedaj bi ga pa po 16 letih zgrabilo domotožje in bi na kratkometražnem radijskem sprejemniku poiskal Radio Slovenija in zaslišal govoru premiera Antona Ropa na proslavi Dražgoške bitke. Mož ne bi niti pomislil, da je vmes padel Berlinski zid, da so svobodne volitve odplavile komunistične režime! Še samemu Edvardu Kardelju bi prišle solze na oči, ko bi lahko videl, kako se je čas povrnil nazaj, kot da bi govore svojih partijskih tovarišev izpred 40 let!!!

Ne, da bi omalovaževali partizanski boj zoper nemške okupatorje, to, da se stari borci zbirajo in prijateljsko srečujejo skozi celo leto, je povsem simpatična oblika človeškega druženja. Toda, da na te slovesnosti pride predsednik vlade, ki tvezi nesmiselne zgodovinske ocene o uporu gorenjskih partizanov kot edinstvenem takrat v Evropi. - ??????? Že kdor je poznal jugoslovansko partijsko zgodovino, bi pristrigel z ušesi: ali niso imeli partizani in četniki konec leta 1941 pravo osvobojeno območje v južni Srbiji, ali se nismo v šoli učili o Užiški republiki, kar koli je že to bilo.

Ropova hvala je najcenenejša oblika žepnega nacionalizma, ki ljudstvu piha na dušo v maniri: mi smo najbolj herojski narod v Evropi!

Toda partizanske proslave navzlic svoji frekvenci postajajo čedalje manj vseslovenski dogodki. Zveza borcev NOB se iz leta v leto bolj politizira in ne nastopa več samo kot civilno združenje, temveč se ob vsakih volitvah posebej politično opredeli. Na zadnjih predsedniških je tako partizanska organizacija izrecno podprla Janeza Drnovška, če ne omenjamo njihove najbolj deplasirane geste, ko so v ljubljanski županski bitki l. 1994 podprli Dimitrija Rupla, ki se je rodil leto po koncu vojne, ne pa starega partizana Franceta Bučarja!!?

Skratka, program partizanskih proslav je izrazito politično usmerjen, ko delujejo kot poligon politikom kroga LDS in ZLSD, da na obletnicah izrekajo aktualne politične programe.

Kdo bi seveda oporekal: kako pa lahko sploh drugače potekajo te proslave? Tudi v Franciji so poznali svoje makije, svojo osvobodilno fronto. "V bližini Taulignana v pokrajini Drome organizirajo nekdanji pripadniki odpora vsako leto okrog 15. avgusta predstavo v spomin na tovariše. Po razritih in razbeljenih gozdnih poteh se vzpenjajo peš ali s terenskimi vozili, da bi se srečali v pogorju Lance, ki je bilo takrat glavni štab lokalnega odporniškega gibanja. Tam, pred nekaj sto gledalci, berejo mladi igralci pričevanja starih borcev, pesmi Eluarda in Pierra Emmanuela. Na koncu predstave zapojejo Pesem partizanov in Le temps des cerises. Potem se vsak zadovoljen spusti nazaj v Taulignan." (Halimi, Novi psi čuvaji, 124) Od nikoder TV kamer, kaj šele predsednika Chiraca, ki bi stare francoske partizane posiljeval z govoranco o prednosti širjenja NATA ali nujnosti napada na Irak!!!

Slovenska vladajoča koalicija se je medtem odločila in razpisala referendum o vstopu v NATU. - ????? Vlada, ki ima večinsko podporo celo opozicijskih strank, razpisuje referendum, ki je vendar orožje par excellence bodisi opozicijske manjšine bodisi nezadovoljnih državljanov. Tu je nenavadno pasivna drža protinatovskih grupacij, ki niso same začele zbirati podpisov, ampak ležerno čakajo, da jim referendum podari vladajoča koalicija.

Še bolj simptomatična pa je indolenca predsednika vlade, ki referenduma sploh ne predstavi kot svojega projekta. "Če referendum za NATO ne uspe, bo moja vlada že naslednji dan odstopila!" Tako pa, kot da se ga vključevanje v NATO sploh ne tiče. Še več, njegovi kolegi iz LDS pripovedujejo, da ni nobenega razloga, da bi rezultat referenduma vezali na zaupnico vladi.

Legendarni francoski predsednik Charles de Gaulle je bil l. 1969 pobudnik referenduma o regionalizaciji države. Ko je njegov predlog dobil le dobrih 48 %, je brez dileme odstopil s predsedniškega položaja.

A na Slovenskem postaja specifika prav politična zloraba referenduma. Celo poslanski šef SLS Janez Podobnik pravi, da je vključitev v NATO nacionalnega interesa. Samo, to potem pomeni, da je v nacionalnem interesu lahko samo odgovor DA, ne pa odgovor NE. Kot da obstaja posebni nacionalni interes, ki ga predstavlja politična elita in je nad nacionalnim interesom, ki ga izrazi ljudstvo na referendumu?

Pri referendumu sindikatov proti privatizaciji železnic so npr. predstavniki vlade malali hudiča, ki da bo ob odgovoru DA pomenil kolaps železnic. Kakšen referendum naj bo to, ko ti nekdo vnaprej pove, da je dopusten samo en odgovor? A vlada je nadaljevala perfidno politiko in potem iz državnega proračuna plačevala reklamna sporočila, ki so pozivala državljane, da naj glasujejo za privatizacijo. Prototip zlorabe oblasti. Državljani zbirajo podpise za razpis referenduma, potem predstavljajo po medijih svoja stališča, vlada pa poskuša izničiti njihovo akcijo preprosto tako, da poskuša plačati drugačen izid, ko iz budžeta nakaže denar za protipropagando!????????