Ujeli smo korupcijo

Minister Dušan Keber je triumfiral, saj je politik, ki je odkril in ugnal korupcijo v Kliničnem centru (KC). Črno na belem je pokazal na pol milijarde tolarjev, ki je poniknila zaradi neracionalnega nakupa operacijskih miz. O zadevi ni dvoma, saj je takoj pritrdil še prvi uradnik antikorupcijske politike Boštjan Penko, potrjujejo pa ga tudi ovadbe na tožilstvu.

Davkoplačevalca seveda veseli takšna skrb nad proračunskim denarjem, pa vendar - v zraku je nenavadno veliko triumfa. Ne da bi človek vnaprej branil vodstvo KC, se vseeno spomni nekaterih drugih afer.

Vzemimo slavno vladno letalo za vsoto 30 milijonov dolarjev. Če polmilijardno korupcijo KC spremenimo v dolarje, dobimo ekvivalent 2 milijonov, kar znaša vsega 5 % avionskega zneska. Vlada je tokrat po pisanju medijev ustanovila posebno komisijo za preiskavo v KC, toda ali je ta ista vlada po mesečnih medijskih kanonadah tudi pred letom ustanovila posebno komisijo, ki bi presodila, ali se ne bi dalo prestižnega letala kupiti ceneje? Nak, pa tudi antikorucijskega Penka ni bilo slišati. Čeprav je bil v igri 20 krat večji znesek!!!

Kadar ima torej vlada konkretne kadrovske interese, takrat osnuje posebno komisijo, ko pa jih nima, tedaj pusti afere vnemar.

Odbor državnega zbora za gospodarstvo je na zadnji seji razpravljal o prejemnikih državne pomoči. V lanskem letu je vlada podelila 77 milijard tolarjev državne pomoči. Lepa številka, toda, ali je v tem primeru vlada oz. parlament ustanovil komisijo, ki bi preverila, ali se tudi za tem dodeljevanjem ne skrivajo korupcijske niti? Že v oči bodoče je letošnje dejstvo, da je 92 % pomoči tekstilni industriji šlo na račun enega samega podjetja - "Mure". Eklatanten primer priviligiranja!!!

Ergo, afera KC mize kaže, da je preiskovanje korupcije individualna politična akcija, ne pa sistematična politika Ropove vlade.

Je pa sistematična strategija vladajočih koalicij varčevanje na račun varnosti državljanov. Ob zadnjih naravnih ujmah, ko so hudourniki drli in uničevali poti, mostove in poslopja, je v soočenju na "TV Odmevih" prišlo na dan pekoče dejstvo: znesek, ki ga vlada namenja za preprečevanje vodnih ujm je deset krat manjše kot leta 1990. - !!!??????

Ali je vsota, ki jo vlada nameni za varovanje svojih stavb tudi deset krat manjša kot pred desetletjem?

Skratka, politika vladajoče LDS je ignoriranje preventive pred naravnimi nesrečami. Podatek, pred katerim bi moral predstavnik vlade zardeti kot kuhan rak! Vendar pa je državni sekretar Tavzes mož drugačnega kova. Reč je pojasnil kot izjemni uspeh ministrstva za okolje in prostor.

Vedeti morate namreč, da so podjetja, ki skrbijo za struge hudournikov profitabilna in da je vendar v njihovem poslovnem interesu, da bi čim več proračuna namenili za sanacijo vodotokov.

Zdesetkani proračun za boj zoper vojne ujme velja zatorej videti kot zmago varčne vlade nad pohlepnimi podjetniki, ki bogatijo na račun človeških nesreč.

Toda sekretarjeva računica se ne izide. Res je privarčeval milijone, toda pobesneli hudourniki so v zgornjesavski dolini pustošili in povzročili velike škode. Sklep je tu enostaven, naravna katastrofa je neposredna posledica brezbrižne politike vlade.

Je odstopil državni sekretar? Se je čutil odgovornega okoljski minister Janez Kopač? Nak, oba spita sladko kot jagenjčka, nobenega od njiju ne preganja mora zaradi voda, ki bi drle v njuna stanovanja!

Kaj ne bi! Ko pa ni slišati nikakršnih protestov, nobenih jeznih zahtev in valov ogorčenja.

Še dobro, da imamo za nadškofa Franca Rodeta. Njegove pridige in izjave so eden redkih vzvodov, ki zdramijo državljane k protestnim akcijam. Umetniki tako bodisi upodobijo sveto Marijo s podganico v naročju, z blagom utišajo zvonove, ali pa napišejo serijo protestnih pisem.

Pred meseci je ministrstvo za finance napovedalo spremembo davčne politike, po kateri bodo drastično obdavčili avtorske honorarje. Neposredna grožnja, ki zadeva občutno znižanje zaslužkov iz avtorskega dela. Ne enkrat samkrat, ampak iz meseca v mesec, iz leta v leto. - In reakcija? Umetniki so udarec sprejeli profesionalno korektno, v popolni strpnosti brez kakršnihkoli provokacij ali nekontroliranih izbruhov umetniške jeze. Pravzaprav so se pokazali bolj škofovski od škofa. Če metropolit glasno protestira zaradi položaja vernikov v državi, pa umetniški svet prakticira tisto krščansko vdanost v usodo, ko celo tegobe molče prenaša, vedoč, da jih je v resnici poslal Bog, da bi preveril njegovo vero.

V Sloveniji bi sicer skoraj prišlo do paradoksa, da bi varuh človekovih pravic postal angel varuh, ki bi branil Boga pred ateisti. Namesto tega se je zgodil ombudsmanov paradoks. Matjaž Hanžek je namreč v izjavi za javnost povedal, da so izrazi nestrpnosti do katoliške cerkve pogosto le posledica nestrpnih izjav predstavnikov katoliške cerkve. - ???

Naenkrat je ombudsman pozabil, da je njegova funkcija v branjenju "ponižanih in razžaljenih". Lahko sicer kdaj oceni, da kdo tudi ne potrebuje njegove zaščite, da on, ki brani posameznike in obrobne skupine, ne bo branil tako mogočne institucije, kot je rimokatoliška cerkev. Toda zdaj se je iz varuha človekovih pravic prelevil v polemičnega kritika politike katoliških duhovnikov.

Z neprijetno konsekvenco, zakaj po njegovi argumentaciji bi bili tudi napadi izraelskih vojaških helikopterjev na civiliste v Gazi le sprovocirani odgovor na palestinske teroristične akcije. - ???