Katere strelice in katere tarče

Generalna državna tožilka Zdenka Cerar je odredila nadzor nad delom tožilcev v zadevi "Depala vas", torej oceno delovanja vrhovne tožilke Barbare Brezigar. Da kdaj kakšna komisija preveri postopke visokih uradnikov in funkcionarjev, je na sploh vzeto hvale vredno dejanje. Toda, zakaj ravno izbor gospe B.B.? V Ljubljani se je dogodila za nekaj milijard velika finančna malverzacija pri prodaji SIB banke. Javni tožilki je že pred dobrim letom svetniška skupina SDS poslala ovadbo v tej stvari, ki pa jo je tožilka izgubila, zavrgla oz. ocenila, da sama ovadba ne zadošča, da bi druščino milijardnih preprodajalcev postavili pred sodišče. Skratka, tožilka je bila bodisi nespodobno šlampasta bodisi popolnoma nezainteresirana, da bi na podlagi ovadbe sprožila še policijsko preiskavo. Je prva tožilka Cerarjeva v tej do neba kričeči zadevi zahtevala nadzorstveno akcijo? Nak, vprašanj o korektnosti tožilstva pri poslih, v katere je vmešan mestni cvet vladajoče LDS, se pri njej ne postavlja. V Slovenj Gradcu je tamkajšnje tožilstvo obravnavalo napad na novinarja Mira Petka. Ko so po dolgem letu zadevo predodelili mariborski tožilki Elizabeti Goerkoes, je ta poleg eksemplarično zagnanega dela storila še krucialni korak: napad je prekvalificirala v poskus uboja, kar potegne za seboj usodno drugačne konsekvence. Prvo, kar zbode, je dejstvo, da je druga tožilka v istem brutalnem napadu na novinarja videla poskus uboja, medtem ko ga je slovenjegraška ocenila samo kot obliko fizičnega nasilja. Od kod takšna blagohotnost slovenjgraške tožilke do plačanih eksekutorjev, ki so po novinarjevi glavi mlatili z bejzbol kijem, mu zlomili lobanjo, zaradi česar je njegovo življenje na intenzivnem oddelku 3 dni viselo na nitki v načrtovani. Kot da bi se tožilka postavila v kožo napadalcev, češ, to je bil samo poduk novinarju, naj pazi, o kom in kako piše? A Zdenko Cerar tod podrobnosti njenih podrejenih ne zanimajo, zdaj vendar gleda pod prste tožilcem v "Depali vasi". Še faktična primerjava. Če stvar premerimo še s stališča pretepenih, lažje poškodbe agenta Milana Smolnikarja v Depali vasi vs. zlom lobanje in hude poškodbe glave pri Miru Petku. - ???????

Posledica strokovnega nadzora je padec generalnega direktorja Kliničnega centra (KC) Primoža Rodeta, ki pa ga je še dodatno izkoristil minister Dušan Keber, da je istočasno zamenjal polovico članov nadzornega sveta KC. Zdaj ima v njem nadzornike po svojem okusu. Toda, ali je večja Kebrova moč garant večje demokratičnosti in racionalnosti KC?

Zdravniški sindikat Fides zahteva ministrov odstop. "Ker je pred leti sam kot strokovni direktor KC pomagal vzpostaviti takšne razmere, ki lahko privedejo do škandalov a la operacijske mize". Še hujša obtožba pa je, da je bil minister dovolj zgodaj obveščen o zadevi, da bi jo s svojim pravočasnim posredovanjem lahko preprečil.

Tu bi dejansko pričakovali komisijo, ki bi preiskala timing ministrovega vedenja. Če je namreč Keber zvedel za škandalozni nakup, a samega nakupa ni preprečil, pač pa počakal in se potem elegantno znebil direktorja Rodeta in si po svoji želji oblikoval NS, potem minister ni ravnal v dobro državljanov oz. KC, ampak je skrbel le za svoje politične interese.

Pred slabim letom je ministru Kebru uspelo, da se je znebil njemu neljubega Sama Fakina, direktorja celjske bolnišnice. Mož naj bi protipravno na škodo zavarovalnic predpisoval prevelike količine eritropoetina. Pri čemer denar niti ni šel v njegove žepe, temveč v bolnišnični budžet. Prve dni oktobra so ga odstavili s pojasnilom, da je bolnišnica na ta način oškodovala zavarovalnico za 74 milijonov tolarjev.

Te dni pa prebiramo vesti, da ima ista celjska bolnišnica v prvem poletju za 209,5 milijona tolarjev izgube. V obdobju precej po odstavitvi starega direktorja.

Se je pri tri krat večjem znesku oglasil skrbni minister? Gospod Keber, ki je znan po tem, da razkriva finančne nepravilnosti v zdravstvu, se je tokrat obrnil stran. Novo vodstvo bolnišnice v Celju je očitno po njegovi volji.

Ergo, količina moči, ki si jo je vzel z novim nadzornim svetom KC, torej ni nikakršen garant, da se operacijske mize ne ponovijo.

Posebej zanimiva pa postaja zadeva Boris Šuštar. Medijsko pozornost je zanimivo zbudila akcija njegovih odvetnikov, ki so protestno zapustili sojenje, češ da se jim krati pravice. Ko nacionalna TV SLO poroča s sojenja, obvezno izpostavi komentar odvetnika Petra Čeferina, tako da deluje že kot njegova informativna sila. Posebej v oči bijoče je bila ena zadnjih razprav, s katere je nacionalka predstavila izjave serije prič pro Šuštar, Čeferinovo oceno zaslišanj, s strani tožilstva ali sodnice pa nič. Poročanje samo iz ene plati!?? Tožilstvo in sodstvo sta res okoreli instituciji, ki ne sprevidita, da bi ob medijskem pokrivanju sojenj morali organizirati tudi svoje uradne dajalce izjav. Toda s tega pričanja je bila signifikatiovna izjava bližnje sorodnice obtoženega, ki je omenila, da je bilo govora tudi o tem, da bi dolžnik državnemu sekretarju Šuštarju dolg poravnal tudi tako, da bi financiral volilno kampanjo LDS. !??????????????

Toda ta izjava je ostala takorekoč preslišana. Vladajoča stranka vmešana v finančne malverzacije! - Tema, ki bi morala biti iskani objekt novinarskega preiskovanja, urada za preprečevanje korupcije, državnega tožilca etc. A ostala je neopažena, prioriteto pa dobiva jezni protest gigantskega odvetniškega teama, ki si ga je omislil za jemanje podkupovanja obtoženi bivši državni sekretar. -???