Borzni zlom na Kočevskem zboru

V Kočevju so najvišji državni predstavniki praznovali 60-letnico Zbora odposlancev slovenskega naroda kot enega izvorov slovenske državnosti in sodobnega parlamenta. Kaj se je že takrat dogodilo v času druge svetovne vojne? So bile v Sloveniji razpisane splošne volitve, na katerih bi sodelovalo po več kandidatov? Kajpak da ne, v okupacijskem času nobene volitve ne morejo biti poštene in demokratične. Osvobodilna fronta (OF) pa je znotraj svojih organov izbrala odposlance, ki so potem tvorili nekakšen parlament. Kdor ni bil član ali simpatizer OF, kaj šele oponent ali oboroženi nasprotnik, ni imel ne pravice ne možnosti, da bi sodeloval pri izboru odposlancev. Če je imel sploh srečo, da je preživel, da ni končal v množičnih grobovih stotin vojnih ujetnikov, ki so se predali partizanom na Grčaricah in na Turjaku.

OF tudi ni izvedla volilne kandidature, na kateri bi imel vsakdo pravico kandidirati in pred volilci nastopiti s svojimi programi. Z državnimi slovesnostmi praznovati tak zbor odposlancev pomeni slavljenje parlamentarne farse. To je namreč eklatanten primer popolne nedemokratičnosti formiranja nacionalnega parlamenta!!!

Toda predstavniki koalicije LDS in ZLSD proslavljajo spomin na ta dogodek. - !????????

Četudi vzamemo v obzir, da je OF vodila tudi narodnoosvobodilno borbo proti okupatorju, je bila izvedba take volilne farse za samo osvoboditev popolnoma nepotrebna.

Zakaj v času, ko stranke načeloma spoštujejo načelo svobodnih in demokratičnih volitev, vladajoči koalicijski par slavi prav to obletnico? Morda ji je v resnici bližje v tisti njeni značilnosti brezobzirnega omejevanja političnih nasprotnikov, kar nakazuje eksces v Ljubljani, ko je na zadnji seji mestnega sveta svetnica ZLSD Angela Murko Pleš sredi razprav svetnikov prišla z idejo, da bi izglasovali konec razpravljanja in prešli na glasovanje. -!???? Pa saj svetniško in parlamentarna razprava je vendar bit parlamentov, ki so kraj idejne konfrontacije, ne pa glasovalni stroji!

Zadnjega oktobra 1998 bi sicer lahko slavili še višji jubilej slovenskih državnih korenin - 80-letnico ustanovitve Narodne vlade za Slovenijo, ki si jo razglasili ob razpadu Avstro-Ogrske. Toda, tedaj ni bilo nikakršne državne proslave.

Pustimo zagonetko sodobnega čaščenja Kočevske zbora vnemar in se ustavimo v trdi realnosti. Kaj bi z zgodovino, ko pa se bodemo z modernimi časi.

Direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Neven Borak je sprožil pravi potres. Začel je postopek za odvzem licence prvima človekoma Ljubljanske borze, ker sta dopuščala fiktivne posle na borzi, ne da bi ukrepala zoper akterje.

Če je direktor Urada za boj proti korupciji Boštjan Penko postal sinonim za kalimera, ki predvsem joče in tarna, kako ne more nič storiti, je Neven Borak primer odločnega branilca postave. Obtožil je borznega direktorja Draška Veselinoviča, ne, ker naj bi goljufal na borzi, temveč zato, ker naj bi kot skrbnik za pošteno borzno poslovanje dopuščal nedovoljene fiktivne posle. Isti Veselinovič je pred teve kamerami tožil nad nemogočim Borakom, češ, dokler je ATVP načeloval njegov predhodnik, takih zadev niso preganjali. Pač po ključu, če doslej oblast zakonov ni izvajala, zakaj jih je začela prav zdaj. To ni pošteno!!! Z implicitno predpostavko, saj že ves čas tako ravnamo.

Poteza direktorja ATVP je pokazala tudi na sistemsko nefunkcioniranje nadzornih svetov. Po definiciji naj bi bili to organi, ki bi bdeli in že sami omejevali ter sankcionirali početja direktorjev, ki jih nadzorujejo. Toda nadzorni svet borze tvorijo sami akterji bornih poslov. A tu ni šokanten Borak, ampak čas, ki je moral preteči, dolga leta, preden je to sistemsko početje prišlo pod drobnogled postave. Najbrž ne po naključju, Draško Veselinovič spada v krog vladajoče LDS.

To so moderne dileme, daleč od slavljenja Kočevskega zbora. Res? Prav ta odposlanska druščina je potem na zasedanju AVNOJ-a v Jajcu 1943 postavila temelje za povojno komunistično ureditev. In kaj imajo tovariši Kidrič, Kardelj in Tito z Draškom Veselinovičem in njegovo borzo? Ogromno, povojna partijska oblast je poleg prepovedi delovanja političnih strank ukinila tudi borzno trgovanje, delnice, obveznice in druge borzne papirje. Za skoraj pol stoletja je nastopila borzna pustinja, katere učinek je ta, da je po ustanovitvi Ljubljanske borze v začetku devetdesetih ta učinkovala kot sedmo čudo. Vse se je začelo iz začetka, takorekoč nihče ni imel pojma, kaj je zdaj to, kaj šele, da bi poznali in spoštovali profesionalna pravila.

Pa je borza na slovenskih tleh res tak novum, ki se kaže, kot da je prišel na svet skupaj z mobitelom in internetom? V Avstro-Ogrski so že v devetnajstem stoletju na veliko trgovali na borzah. Devetega maja 1873 se je dogodil že črni petek, ko so začele vrednosti na dunajski borzi naglo padati. Pred 130 leti!!!

Zbor odposlancev v Kočevju in iz njega zrasla povojna komunistična oblast sta dobesedno odpihnila tradicijo borzništva iz zavesti modernih Slovencev. Z njim pa poznavanje in spoštovanje pravil poštenega borznega poslovanja.

Njegove 60-letnice se vsekakor velja spomniti, saj je nedvomno del slovenske zgodovine, le da z veliko samopremisleka in brez evforičnih svečanosti.