Avtokrati z otroškim obrazom

Potem ko je v aferi Rupel premier Anton Rop dolgo molčal in pleteničil je naposled le spregovoril. Ni rekel ne črno ne belo, pač pa je zaključil, da bo predlagal ukrepe, če bo ON presodil, da vse skupaj že škoduje ministrovanju zunanjega ministrstva. - ???

Nikjer nobenega objektivnega razloga, bodisi da minister ne more ministrovati,če je vpleten v kazensko zadevo, bodisi da se zgovori na čisti legalizem, da dokler minister ne dobi pravnomočnega vabila na služenje zaporne kazni, ga tudi sam ne bo zamenjal. Rop bo odločal sam po svoji kaprici, dokler ne bo neko jutro nejevoljno vstal in siknil Apage Rupel!

Skratka, najvišja politika teče po zakonih Ropove samopašnosti.

Ena izmed posledic vladne politike je tudi odstop predsednika senata agencija za zavarovalniški nadzor. Gospod Jurij Gorišek je ob odstopu dejal, da se ne želi no zavarovalniško podpisati pod odločbo o izdani zavarovalniški licenci za nekdanjega politika LDS Jožeta Leniča. Ker je politično motiviran in ne prenese politikov LDS? Nak, gospod Gorišek je znan po lanski vojni zoper takrat železno lady Zavarovalnice Triglav, gospo Nado Klemenčič. Dosegel je, da je nedotakljiva direktorica morala zapustiti svojo službo, ker ni spoštovala zahtev in odločb agencije za nadzor zavarovalništva. Tokrat bije novo profesionalno bitko: politične funkcije županovanja Domžalam pri g. Leniču pač ne more šteti za ustrezno zavarovalniško izkušnjo.

To, kar je šokantno, je družbena ravnodušnost. Odstopi direktor agencije, ki je očitno začutil pritisk v agenciji, da podelijo licenco politiku brez zahtevanih izkušenj. Eklatantna politizacija zavarovalništva, a nobene rdečice. Sam gospod Lenič ne odstopi, njegovi botri, ki so ga predlagali, ne skličejo nove seje NS Zavarovalnice Triglav in ne objavijo javnega razpisa za novega direktorja. Še več, najde se profesor prava, ki reč še požegna. Janez Juhart pravi dobesedno takole: "Tudi če kandidat ne izpolnjuje štiri leta delovnih izkušenj, lahko svoje teoretično in praktično znanje dokaže drugače."

Zakoni zahtevajo 4 leta izkušenj, če jih pa ni, pa nič zato. -!???? Še en doktor prava, ki si ius razlaga kot nekoč maršal (diktator) Tito, ko je izjavil, da zakoni niso zato, da bi se jih držali kot pijanec plota.

Pa bi človek še razumel, ko bi v podjetju iskali kurirja z dveletnimi delovnimi izkušnjami, pa bi izbrali nekoga, ki je bil le leto na kurirskih poteh, ker se pač nihče drugi ni javil. Toda, da bi za direktorja enega največjih podjetij v Sloveniji, ne veljali zakonski pogoji!?? Potem pomeni, da članska izkaznica LDS odtehta neizpolnjene strokovne pogoje. Pač po načelu, da če si naš, si bomo že izmislili argument, da te postavimo.

Še veliko večjo stvar pa postavlja minister za zdravstvo. Dušan Keber je lansiral svoje remek delo o zdravstveni reformi, ki nosi nedolžno ime - Bela knjiga.

Bela knjiga je bila v Jugoslaviji znana že iz konca sedemdesetih, ko je partijski ideolog Stipe Šuvar izdal Belo knjigo, v kateri bi sistematično izkoreninil odklone od socializma; njegov najbolj znani projekt je sicer vpeljava Usmerjenega izobraževanja.

Da je Keber dobilo navdih pri starem partijskem aparatčiku je pomenljivo, še bolj pa sam projekt kot tak. Reforma, ki bo do tal pretresla zdravstvo, bo individualni odlok ministra. O veliko manjših bagatelah v državi sprejemamo zakone, ki jih po parlamentarnih razpravah sprejmejo poslanci. Tokrat bo zdravstvo na svojo roko reformiral minister Keber osebno. - !!!????????????? Ste že slišali za večjega avtokrata. Mož je hibrid liberalno cepljenega inkvizitorja, ki svojo voljo dobesedno vsiljuje množicam. Pred leti je uzakonil zakon o biomedicinski oploditvi samskih žensk, a na naknadnem referendumu pogorel, saj ni dosegel niti 30 % podpore. Prav te dni muči kadilce, katerim je dal na škatlice cigaret vtisniti črni mrliški list: Kajenje ubija! Kot strup na steklenicah. S kakšno pravico minister splošne besede o škodljivosti kajenja spreminja v kataklizmo! Po tej logiki bo dal jutri na steklenice vrhunskega vina nalepko: minister za zdravstvo sporoča, da pitje ubije! Bo postavil panoje na smučiščih: Divja vožnja ubija! Ter etikete na klobase: Holesterol ubija!

Minister nonšalantno širi morbidnost po deželi, kadilci pa se še vedno niso organizirali v društvo, ki bi doseglo prepoved, da jih minister obravnava kot zavožene primerke brez kančka dostojanstva.

Ko je minister Keber predstavil Belo knjigo, je kot prvo povedal, da ne bo šla skozi parlament. Čemu jo potem sploh predstavlja? Pravi, da bo zdaj v javni obravnavi. Zanimivo, zdravniki se pritožujejo, da so jih megleno seznanili z Belo knjigo šele potem, ko je že bila napisana, Fides kot sindikalni glas jo zavrača kot tako. Kaj je potem sploh Bela knjiga?

Za javno predstavitev je izbral Cankarjev dom, kjer je zdravstveni minister pojasnil, da k Beli knjigi namerava dopisati še dodatek, v katerem bo upošteval še pripombe. - ?????

Potem ko gospod Keber kot jurišnik vodi reformo, za katero se mu ni zdelo vredno dobiti konsenza niti tistih, na katerih zdravstvo temelji, torej zdravnikov in zdravniškega osebja, sedaj širokogrudno obljublja, da bo k Beli knjigi objavil še dodatek, v katerem bo upošteval pripombe. -????? Čigave pripombe? Katere pripombe? Pač tiste, za katere bo odločil, da so tehtne. ON SAM minister Keber. Prototip avtokrata, ki se požvižga na družbeni in stanovski konsenz, kot v maniri sovjetskih stalinističnih reformistov, ki so nekega dne odločili, da so nad zakoni fizike in geologije. In tako zagnali akcijo, da bi zgradili prekope, prek katerih bodo reke, ki se izlivajo na sever, preusmerili proti južnim morjem.

Toda zakaj LDS tako vneto servisira izmišljije gospoda Kebra? Minister je namreč reformo predstavil kot politični program, s katerim mislijo namamiti volilce. Reforme so namreč idealna oblika zavajanja. Obljubiš, kaj boš vse uredil, a ker vsak razumen človek ve, da se tega ne da doseči čez noč, vmes mine petletka, v kateri so ljudje že pozabili,kakšno je bilo stanje zdravstva pred reformo. In potem - da bi stvari izboljšali, pride nova refoma in nova reforma in vmes mine pol stoletja, ne da bi se ljudstvo zavedlo, kaj se sploh dogaja. Tako je komunistična partija na vsakih deset let do temeljev preobrazila družbo z dramatičnimi sprejetji novih ustav, na dobrih pet let pa so si sledile reforme gospodarstva. Reformirali, ne da bi reformirali, ampak, da bi ostali na oblasti. Če se vse vseskozi menja, potem pač nimaš več enotnih kriterijev, po katerih bi lahko človek sam precenjeval uspešnost vladajoče politike. Namesto racia so potem na delu samo še oblaki reform in obljub, ki jih širijo avtoritarci.