Statuti, zakoni in ustava kot okrasni metuljčki

Potem ko so se kritike na račun ministra Dimitrija Rupla množile dobesedno iz dneva v dan, se je zgodil čudež. Je posegla roka Stvarnika? Se je zgodil kak drug veliki škandal, ki bi ga zasenčil? So mu na zasedanju vlade stopili ministri v bran rekoč, če leti on, odidemo tudi mi?

Nak, dogodila se je seja politične stranke po imenu LDS, na kateri pa niso Rupla ne podprli ne zavrgli. Sporočilo je bilo kot ob šolskem incidentu, zadeva ni tako huda, mož pa je dober minister.

In rezultat? So naslednji dan mediji s kanoni udarili še po stranki, ki tolerirala rabote zunanjega ministra? Nič, tema je preprosto izpuhtela. Kot da bi dirigent zamahnil s paličico orkestru, tako so se usule puščice kritik. Če je vrh vladajoče stranke tako odločil, potem je igra končana. Mediji so svoje opravili. - ???

A kaj je bil iztržek sestanka LDS? Funkcionarji stranke so pred teve kamerami pripovedovali: pred zakonom smo vsi nekaki, kot je že povedal premier Anton Rop. Še dobro, da njihov šef ni dejal, da se zemlja vrti okoli sonca. Naslednjič bi namreč poslanci LDS nonšalantno sporočali javnosti, kako da se zemlja vrti okoli sonca, kot je na zadnjem sestanku ugotovil že premier Rop. V največji stranki iz svojega novega predsednika delajo očitno že polboga!

Tako kot je izginila zadeva Rupel, je potonil tudi problem "Računsko sodišče" (RS). Njegov predsednik Vojko Antončič se je protestno odrekel vnovični kandidaturi, parlamentarni odbor pa je za njegovo naslednico predlagal gospo Florjano Bohl. Stari predsednik je bil ostal brez podpore parlamentarnih strank, nova kandidatka pa je bila deležna široke podpore.

Kako? Je napovedala, da bo pod njeno taktirko (RS) postalo strah in trepet vseh institucij, ki ne bodo spoštovale postave in načel skrbnega poslovanja? Je zagotovila, da bo (RS) dobilo svoj pomen s tesnejšim sodelovanjem s tožilci in kriminalisti? Je pripravila program, po katerem bi odločbe (RS) lahko postale učinkovitejše? Trojni nič. Predlagal jo je predsednik države, stranke pa so jo podprle. In vse ostaja po starem.

Pač, prihaja novi zakon, po katerem bodo šoferji avtomobilov lahko nekaznovano napihali le 0,2. Da bi zmanjšali število nesreč tako popravljajo omejitev z 0,5 promila alkohola v krvi. Po kavzalni logiki: bolj ko bodo ljudje trezni za volanom, manj bo nesreč. Toda ali je ta rigorozni predlog zares rigorozen? Država bi lahko ravnala drugače, ohranila dosedanjo omejitev, le da bi povzročitelje resnih nesreč v stanju alkoholiziranosti bolj drastično kaznovala.

Od liberalno-demokratske vlade bi človek pričakoval, da ljudem pušča svobodo, da popijejo kozarček ali dva in da potem še posebej skrbno vozijo, da pa v primeru ko jim alkohol prevzame volan v roke, z njimi postopa z drakonskimi kaznimi. To je tako, kot če bi povečali kazni za nedovoljeno nošenje orožja, ne pa strel z revolverjem v sočloveka.

Posebno obliko politike si je omislila ljubljanska vlada. Tik preden bodo sprejeli pozitivni odlok o gradnji džamije, smo doživeli javno razpravo o tej zadevi. Lepo, bitka argumentov in soočanje mnenj je sol demokracije. Toda mestni vrh je vnaprej sporočil, da ta razprava ne more več spremeniti njihovih odločitev. - ??? Javne razprave so potemtakem samo Hyde-Park, priložnost, da vsakdo izreče svoje mnenje, si olajša dušo in gre domov. Samo kulisa demokratičnosti.

Potem ko je tudi državni svet zavrnil zakon o izbrisanih, se šele začenja politična argumentacija. Doslej je npr. opozicija spraševala ali magari strašila s številkami grozljivih odškodnin, koalicijski del pa jih je bahavo zavračal, češ, saj ni res, samo pretiravate. Lahko, da imajo prav, toda od predlagateljev zakona bi v javnem dialogu pač pričakovali, da izdelajo pilotski okvir, ki bi prinesel vsaj približne številke. To je vendar osnovni smisel parlamentarnega spopada, da vladajoči prinašajo kopice argumentov za svoje načrte.

A reč z izbrisanimi je postavila na glavo predsednica Ustavnega sodišča Dragica Wedam-Lukić, ki je v intervjuju "Večeru" povedala, da po mnenju "Ustavnega sodišča" zakon o izbrisanih sploh ni potreben. Skratka, uradniki ministrstva za notranje bi lahko že davno izdajali odločbe, s katerimi bi prizadetim popravljali zakonske krivice.

Skratka, politična igra, v kateri so LDS, LDS in Desus na strani človekovih pravic, SDS, Nsi in SNS pa nazadnjaški šovinisti, ki teptajo ustavne pravice, je le privid. Še več, predsednica (US) pravi: "Ob ugotovljenih kršitvah človekovih pavic bi državni organi lahko sami pravočasno reagirali in tako prispevali k zagotavljanju ustavnosti." In potem navedla še primere ustavnih odločb o protiustavnih zakonskih členih o dohodnini, ki že leta čepijo v predalih, ne da bi poslanci zakonodajo uskladili z ustavo. Skratka, državnih uradnikov na ministrstvu za finance se neustavnost zakonov ne tiče in še naprej odmerjajo dohodnino vedoč, da s tem kršijo človekove pravice. -??????? Nekdanjemu financministru Ropu je bila to španska vas, njegov naslednik Dušan Mramor pa za ta problem očitno še ni slišal.

Kdo se potemtakem požvižga na kršitev ustavnih pravic: vladajoča koalicija s svojim uradniškim aparatom ali opozicija?

Skratka, po mnenju prve sodnice (US) je problem tudi v državnem aparatu, ki se obnaša, kot da njegova profesionalna naloga ni že sama po sebi skrb za zagotavljanje ustavnosti.

V podobnem duhu pa kot pravi buldožer podira vse pred seboj zdravstveni minister Dušan Keber. Vsake toliko pokaže na žrtev: celjski bolnišnični direktor Samo Fakin, šef "Vzajemne" Franc Košir, strokovni direktor KC Zoran Arnež, ki jo na hitro ožigosa, potem pa mesece išče vsa mogoča sredstva in strategije, da jo odstavi. Tu ni usodno dejstvo, da obstajajo formalne poti, po katerih kdaj koga odstavijo, tu je šokantna ta janičarska vnema ministra, ki bi v Arneževem primeru spremenil celo bolnišnični statut, da bi odstrelil strokovnega direktorja.