Živčnost v vrstah LDS in ZLSD

Dogodek no. 1 je bil kongresno zasliševanje ameriških generalov in obrambnega ministra Donalda Rumsfelda. Možje so se branili in iskali izraze, s katerimi bi omilili škandalozno mučenje iraških zapornikov ter se pri tem sklicevali, da so o stvari molčali, da ne bi škodovali ameriški državi. Pri čemer sta si bili strani zasliševalcev kot preiskovancev edini, da je bilo ravnanje z ujetniki nedopustno in škodljivo za ugled ZDA.

A reč je v resnici še bolj šokantna za slovensko stvarnost. Ali si lahko predstavljamo, da bi se tak prizor dogodil v Sloveniji? Da bi premier Rop in njegovi priznali, da je bila kakšna izmed njihovih rabot absolutno v škodo splošnega interesa?

Nikakor, slovenski Rumsfeld bi trdil, da demokratska opozicija zganja hajko zoper njega samo zato, ker je na volitvah izgubila. Da opozicija zahteva preiskavo le zaradi predvolilne kampanje. Slovenski kongres bi sklenil, da imajo opozicijski kongresniki pravico spraševati zaslišane generale le po 5 minut. Slovenski generalštab bi kompromitirajoče fotografije demantiral, češ da gre za zavajanja in polresnice, saj da so posnetki stari že štiri leta. Slovenska CNN bi ugotovila, da seje ne more prenašati, ker ima dogovorjen prenos svetovnega prvenstva v vaterpolu. Konkurenčna slovenska ABC bi opravila telefonske pogovore z ameriškim osebjem inkriminiranega zapora v Iraku, v katerih bi sogovorniki zanikali kakršnokoli mučenje zaprtih. In slovenski New York Times bi naslednjega dne prinesel udarni naslov, da parlamentarni opoziciji ni uspelo dokazati obtožb. Medtem ko bi slovenski Washington Post namesto poročila o kongresnem zaslišanju privlekel na dan zgodbo o sumljivih transakcijah Clintonove administracije.

Prehuda in zlonamerna obtožba?

Prav, poglejmo si glavno značilnost izredne seje o korupciji? Predsedujoča Irma Pavlinič-Krebs (LDS) je kraljevala v dvorani, ko je govornikom neizprosno jemala besedo. Poudarek naenkrat ni bil več na povedanem, temveč na času. Kot da ne bi šlo za sejo, na kateri je opozicija hotela prikazati svoje argumente in razloge, ki naj bi potrdili sum o klientelizmu vladajoče koalicije, ampak za tekmovanje v varčevanju poslanskega časa.

Ja, toda vladajoča koalicija je z reduciranjem časa vendar obvarovala demokracijo in ljudstvom pred opozicijsko zlorabo instituta izredne seje, zakaj veljakom SDS, NSi in SNS ni šlo za nič drugega, kot da klevetajo slovenska podjetja, LDS, vlado in gospoda Gregorja Golobiča! Skratka, običajna količina časa, ki je na voljo predlagateljem zakonov in izrednih sej, je bila tokrat skrčena zaradi nevarnosti zlorabe.

Kdo je bil ta, ki je ugotovil, da ima opozicija v resnici samo zlobne in državi škodljive namene? Njena parlamentarna tekmica - vladajoča koalicija! Se pravi, da se je poslanska večina postavila na mesto razsodnika, da sama presodi, koliko minut bo pustila govoriti svojim političnim tekmecem. - ?????????????????????????????????????

Pred leti sem iz izjav tedanjega ljubljanskega župana Dimitrija Rupla potegnil izpeljave, da ga je očitno zadela blaznost, da zapada v shizofrenijo in da govorice o njegovi demenci niso brez osnove. Lokalni sodnik me je ekspresno obsodil na mesec zapora, pogojno na eno leto, češ da sem presegel vse meje dobrega okusa in dopustne kritike. Vrhovno sodišče je na koncu razveljavilo sodbo z argumentom, da sem imel pravico izrekati tudi žaljive vrednostne sodbe, če sem to storil pri opravljanju časnikarske kritike. Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč v identični zadevi Avstrijca Oberschlicka vs. glavar Haider zaradi besede Idiot!, precedenčno sklenilo, da je za demokratično družbo nujni predpogoj svobodno izražanje najrazličnejših mnenje, tudi skrajnih, tudi takih, ki so žaljiva, šokantna in ki vznemirjajo javnost. To je pač cena pluralistično zastavljene demokratične družbe. Špansko Ustavno sodišče pa je v primeru novinarja, ki je o kralju zapisal, da je fašist, novinarja osvobodilo zaporne kazni, potem ko je tehtalo in ugotovilo, da je bil kralj res upravičeno prizadet, vendar pa bi bil za špansko demokracijo težji udarec, če bi ljudem prepovedali izražati njihova mnenja samo zato, da bi ne užalili kralja.

Ergo, kaj je večji udarec za slovensko demokracijo: pustiti opoziciji, da po ustaljenih parlamentarnih navadah izpelje svojo izredno sejo, na kateri bi napadala vladajočo stranko z obtožbami za klientalizem, ali LDS zaščititi pred obtožbami tako, da opoziciji dramatično skrajšaš čas za razprave?

Sicer pa je časovna omejitev razprav na izredni seji presenetila celo predsednika parlamenta Boruta Pahorja, sicer predsednika koalicijske ZLSD, ki je javno izrazil svoje nestrinjanje s tem postopkom. Prvi mož parlamenta očitno ni bil pripravljen voditi takšne seje. Pomenljivo!

A tudi na ostanek parlamentarne razprave je vladajoča LDS odreagirala z napadalnim žargonom. Predsedniku sveta LDS, ki je obenem tudi zaposlen v podjetju Ultra Gregorju Golobiču se zdi, da ima ustavno pravico, da je hkrati veljak vladajoče stranke in poslovnež v zasebnem podjetju. Toda, ko opozicija postavlja pod drobnogled posle, ki jih to zasebno podjetje sklepa z državnimi institucijami, je to zanj politični primitivizem. Zahteva po nadzoru nad poslovanjem Telekoma s podjetjem, v katerem igra vidno vlogo predsednik sveta vladne stranke, je nedopustna!??

Neverjetno igranje nedolžnih ovčic, ki bojda s telefonskim podjetjem v državni lastni nimajo nič. Ob isti priložnosti je Golobiča demantiral njegov poslanski kolega Jelko Kacin, ki je v parlamentu prostodušno pripovedoval, kako je poklical direktorja Telekoma in od njega zahteval detajlne razloge, zakaj reklamira podjetje v tej in tej reviji, prvi mož neodvisnega podjetja pa mu je pokorno stregel z besedami in odgovori.

Pri Zevsu, ali ni predsednik Telekoma odgovoren svojemu nadzornemu svetu, ali pa je na voljo veljakom LDS vsem po vrsti??? Ali ni to eklatantni dokaz, kako LDS dirigira v Telekomu?

Izredna seja je povzročila nenavadno spremembo v politikih LDS, vsi po vrsti so postali živčni, nestrpni in agresivni. Celo hladni minister Pavle Gantar je ob POP TV soočanju z Janezom Janšo komaj krotil svojo živčnost, medtem ko ležerni šolski minister Slavko Gaber jemlje opoziciji ves credo rekoč: imajo namen očrniti LDS! Predsedujoča Irma Pavlinič-Krebs, ki je poslancem SDS jemala besedo, hkrati pa je iz njih brila norce: "Dokaze oprtajte v nahrbtnike in na tožilstvo!"

LDS ustvarja atmosfero, v kateri prikazuje opozicijo kot imbecilno, če ne kar zločesto tvorbo, katere smisel je samo še v klevetanju vlade LDS in škodovanju slovenskim nacionalnim interesom, bodisi s preverjanjem poslovanja Telekoma bodisi z ugotavljanjem državnega oškodovanja v nekdanjem poslovanju Jedrske elektrarne Krško. V retoriki vladajoče koalicije je opozicijski trio NSi, SDS in SNS zloben in državi škodljiv.

Kot da bi poslušali mladega Tita, ki je razen svoje komunistične partije prepovedal obstoj vseh drugih parlamentarnih strank, češ, da so izdajalske in sovražne jugoslovanskim narodom.

Res, prišli smo do mračnih analogij. Toda kaj pomeni za državljane dejstvo, da nacionalna televizija ni prenašala izredne seje in da so poslancem drastično oskubili čas za nastope?

Preprosto so jih izločili iz politične igre, da na osnovi izdatne parlamentarne razprave sami presodijo, ali je vladajoča koalicija res klientelistična.

Razlika med ZDA in Slovenijo pa je krucialna: fotografije o mučenju iraških zapornikov so prinesli mediji, medtem ko na Slovenskem dnevni mediji delujejo kot nezainteresirani opazovalci, ki jih klientelizem kot stvar sama sploh ne zanima, za njih se svet konča pri tem, da registrirajo navedbe ene in mnenje druge opcije skozi elementarna vprašanja: kako boste vi odgovorili na te obtožbe?