Bernard Nežmah

 |  Mladina 25  | 

Novi zmagovalci

Čudežna volilna abstinenca proizvedla še bolj čudežni poraz LDS.

© Tomo Lavrič

Kaj je najbolj opazna razlika med tednom pred in po volitvah? V času "pred" smo ob Onkološkem inštitutu slišali besede ministra Dušana Kebra, kako je vse navzlic pokvarjenim aparatom v okviru normalnega, doživeli pa šok, da je politik Lojze Peterle iz svojega računa nakazal Onkologiji 800.000 tolarjev. V času "po" porazu LDS pa je glavna topika zdravstvenega ministra podpisovanje pogodb o modernizaciji Onkološkega inštituta in besede, kako je Onkologija postala prioritetna zadeva vlade. Vzrok tega salta mortale? - Rezultatski kolaps liste LDS + Desus.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bernard Nežmah

 |  Mladina 25  | 

© Tomo Lavrič

Kaj je najbolj opazna razlika med tednom pred in po volitvah? V času "pred" smo ob Onkološkem inštitutu slišali besede ministra Dušana Kebra, kako je vse navzlic pokvarjenim aparatom v okviru normalnega, doživeli pa šok, da je politik Lojze Peterle iz svojega računa nakazal Onkologiji 800.000 tolarjev. V času "po" porazu LDS pa je glavna topika zdravstvenega ministra podpisovanje pogodb o modernizaciji Onkološkega inštituta in besede, kako je Onkologija postala prioritetna zadeva vlade. Vzrok tega salta mortale? - Rezultatski kolaps liste LDS + Desus.

Vsekakor nazorni dokaz, kako blagodejni lek je poraz na volitvah. A vendar: ali LDS verjame, da je izgubila na volitvah? Njena poglavitna retorika pravi, da pač njeni volilci niso prišli na volišča.

Kako preveriti to tezo, še zlasti, če upoštevamo, kako so agencije za merjenje javnega mnenja kapitalno zgrešile v svojih prognozah? Kako ugotoviti, čigavi volilci so ostali doma?

Najboljši odgovor je faktični: doma so ostali vsi, ki jih nobena stranka ni uspela zvabiti, da bi si vzeli 15 minut za volilni obred.

A vendar: zakaj bi bil rezultat v prid LDS, ko bi bile volitve bolj obiskane?

Če pogledamo uspeh po volilnih okrajih, vidimo, da se je vladajoča LDS najbolj odrezala na Ptuju in v Mariboru, kjer je bila porazila vse tekmice. Kolikšen obisk pa je bil tam? - V mariborski enoti 24.30 %, v ptujski pa 25.10 %, medtem ko je bilo vsedržavno povprečje 28.25 %. Ergo, tam, kjer je bil obisk najnižji, je LDS zmagovala. Rezultat, ki pobija tezo, da je nizka udeležba volilcev najbolj škodila LDS.

Da so doma ostali simpatizerji vladajoče koalicije, sicer demantirajo izidi v postojnski enoti, kjer je zmagala ZLSD pred NSi in LDS. Kako, da so volilci ZLSD našli smisel v volitvah, volilci LDS pa ne?

Predsednik sveta LDS Gregor Golobič je rezultate ocenil kot lepotno tekmovanje med Borutom Pahorjem in Lojzetom Peterletom. Ključni politični mož "Ultre" je očitno izgubil stik z realnostjo, ko se tako nonšalantno norčuje iz volilcev. Ki da bojda niso vedeli, o čem sploh glasujejo. A navkljub temu: kako bi strateg Golobič pojasnil dejstvo, da sta celo predsednik upokojencev Vinko Gobec in gospodarstvenik Miloš Kovačič nabrala več glasov kot dva elitna poslanca LDS Roman Jakič in Majda Širca? Na parlamentarnih volitvah sta bila paradna konja: Širca s kar 44.91 in Jakič z 39.46 odstotki. V času, ko je LDS kot taka zbrala 36.26 % podporo.

Kaj se je vmes pripetilo s tako prepoznavnima obrazoma, da ju volilci niso več obkrožali? Ju je na lepotnem tekmovanju znotraj liste premagal ksiht penzionista???

Premier Anton Rop je volitve komentiral stoično, češ da je rezultat znotraj okvirov javnomnenjskih raziskav. - Res? Če tokrat odmislimo Tošev laboratorij in se ustavimo pri "Ninamediji". Ta je 11. junija izdelala prognozo, po kateri bo LDS prejela 29.7, SDS 17.7, NSi 17, ZLSD pa 14.7 odstotke. Bila je neverjetno natančna pri SDS (17.7 vs 17.68) in pri ZLSD (14.7 vs 14.17) in popolnoma udarila mimo pri LDS (29.7 vs 21.93) ter NSi (17 vs. 23.47). A resnici v veselje je treba dodati, da je Lojzetu Peterletu pripisala 23.7 %, Jelku Kacinu pa 21.7 %. Če liste zamenjamo s prvimi možmi, je napoved celo presenetljivo natančna.

Toda, zdaj smo še v večjem fiascu: Lojze Peterle je sam samcat premagal celotno nomenklaturo LDS in Desus, ki je na parlamentarnih volitvah 2000 skupaj zbrala 41.4 %, skorajda polovico glasov!!!

Od kod ta novi politični junak? - V čem je tako drugačen?

Na Hrvaškem je leta 2000 v predsedniški tekmi slavil Stipe Mesić. Mož, ki je bil leta 1997, ko so se za predsednika potegovali Franjo Tuđman, Vlado Gotovac in Zdravko Tomac, dobesedno le opazovalec na predvolilnih mitingih, s svojo stranko je komajda vstopil v parlament. Toda po Tuđmanovi smrti je nenadoma eksplodirala njegova popularnost. Kako? Namesto lika avtoritarnega, resnobnega, za zidovi varnostnikov in privilegiji skritega takrat že pokojnega Tuđmana, se je pojavil anti-lik: šarmer, človek s hudomušnim nasmehom, ki živi med ljudstvom. Hkrati pa Mesić ni padel z neba, zakaj nekoč je bil prvi predsednik hrvaške vlade pa predsednik sabora, dokler njegova opcija ni padla v opozicijo.

V nasprotju z aroganco in močjo Ropovih, ki popolnoma obvladujejo parlament, ki samovoljno odločajo, koliko minut bodo dali na voljo opozicijskim poslancem, ki v vladi prosto postavljajajo svoje heroje po nadzornih svetih in upravah državnih podjetij, ki producirajo Anderličeve in vrag vedi še čigave vile, se je na drugi strani pojavil enostavni Lojze Peterle. Ki se vozi s kolesom, ki ne govori kot samodržec, ki pokloni dve plači v dobrodelne namene, ki je premagal raka, ki je nenazadnje bil prvi predsednik slovenske vlade, zunanji minister in je cenjen med evropolitiki. Ki se nenazadnje tudi uči na napakah, zakaj zdaj na orglice ne igra le narodnih, uvežbal je še Odo radosti.

Naenkrat smo padali na raven obrazov, kot da je politika odvisna od enega samega akterja? Toda, kdo je bil tvorec uspeha LDS? Kdaj je postala LDS najmočnejša in dominantna stranka? Leta 1990 je zaostajala tako za Demosom kot za prenovljeno zvezo komunistov. Šele poroka z Janezom Drnovškom, ki je vstopil v stranko tako, da je takoj postal njen predsednik, ji je prinesla zmago na volitvah 1992 in od takrat vsakič, kadar jo je vodil.

Ali danes Ropova LDS spominja na Drnovškovo LDS? Namesto pomirljivih tonov, vse bolj slišimo bojne pesmi njenih prvakov.

Kaj pa izkušnja poraza?

V Kopru je dva dni po volitvah odstopil tamkajšnji predsednik LDS Dorijan Maršič. Kot gesta prenovitve njenih vrst. Toda, kam je odstopil državni poslanec? - Po koncu poslanskega mandata odhaja za direktorja Fundacije za razminiranje min in pomoč žrtvam min. Ho-ho? Vlada je to službo namenila prav mestnemu šefu LDS! Kaj ne bi, tudi prvi mož Zavarovalnice Triglav je bil postal Jože Lenič, nekdanji poslanec, ki pred tem ni nikoli služboval v zavarovalništvu. A je bil med vsemi eksperti idealen! Kaj je že odgovoril premier Janezu Janši na vprašanje, zakaj v nadzornih svetih in upravah podjetij ni posameznikov, ki bi jih predlagala opozicija? Anton Rop je spregovoril kot svetnik: jaz ne bom kadriral po političnih kriterij, jaz izbiram med strokovnjaki, ne da bi ga pri tem oplazil Zevs s svojo strelo.

Anderliči et consortes pa še naprej trdno v sedlu LDS. Celo bivša županja Vika Potočnik s SIB banko in vzpenjačo igra še vedno pomembno vlogo v mestnem svetu Ljubljane. Kako, da LDS ne prisluhne jasnemu znaku volilcev? - Očitno računa na večnega jokerja, na prislovično naklonjenost osrednjih medijev.

V ponedeljek smo časopisni bralci doživeli nedojmljivo. Medtem ko je "Dnevnik" objavil volilne izide z najbolj logično sliko zmagoslavnih Lojzeta Peterleta in Andreja Bajuka, je "Delo" kot fotografsko podobo na naslovnici objavilo dosje sedmih podobic izvoljenih poslancev, ne da bi postreglo s sliko evforije presenetljivih zmagovalcev, ali pa vsaj grenkih nasmeškov poražencev. Kot da ne bi bil dnevni časopis, ampak registrska pisarna, ki izdaja tiralice.

Pravi politični novum pa je postal Dimitrij Rupel. Če smo pred leti spoznali pojav puckizma, ko je poslanec SKD Ciril Pucko prestopil k LDS in ji s tem omogočil vladni mandat, imamo sedaj fenomen rupizma. Zdaj najostrejši kritik vladajoče stranke znotraj stranke uživa v igri hoje po vrvi. Potem ko ga je premier postavil v kot, saj pri imenovanju ministrice za pravosodje ni niti prisluhnil njegovemu nasprotovanju, je začel svoj predvolilni ples. Na robu še možnega, čakajoč na moment, ko ga stranka izključi. Kaj je lepšega, kot občutek, da so te izgnali zato, ker si povedal resnico, da je volilni izid pač katastrofalni poraz!

Toda Rupel je zdaj v resnici simptom popolne izgube samorefleksije v vrhu stranke, zakaj razen njega ni bilo vidnejšega strankarskega prvaka, ki bi ocenil evropske parlamentarne volitve kot totalni poraz politike Ropove garniture. Ta je zmogla zgolj nebulozno napoved, da se bo približala volilcem, ki si niso vzeli časa, da bi prišli na volitve in jo podprli.