Paradoksalni zlom opozicije

Kaj bo povedal vodja LDS Tone Rop, če se pojavi v TV studiu? - Vlada izvaja čistke, zamenjala bo več 100 funkcionarjev. Čim zagleda pred seboj mikrofon, odreagira s pogojnim refleksom o seriji zamenjav. Iste besede je izrekal jeseni takoj po volilnem porazu, iste besede je uporabil, ko je v minulem tednu gostoval v Odmevih.

Po čem pa poznamo najmočnejšo stranko? Po konfliktu same s seboj. In kaj se dogaja z njo? V čem je srž problema? Zadnjič so sestankovali 7 ur. Cel delovni dan. - Katera mnenja so se kresala, katere bitke so tolkli, za katere ideje so se borili? Ko so čelniki stranke prišli pred novinarje, so povedali, da sporočajo dobre vesti, da se še naprej pogovarjajo.

Vodstvo najmočnejše stranke se je sešlo zato, da bi urbi et orbi sporočilo, da njeni člani govorijo med seboj. -??????? Kot, da je to sploh omembe vredna vest. Nobene vsebine, vse je tajanstveno, kot delovanje tajne lože, o kateri nepovabljeni ne vedo nič.

Na dan curljajo samo imena, kateri svetniki so zapustili poslansko skupino LDS v mestnem svetu Ljubljane. Najprej četverica, potem še dva, za njima še dve. Stanje v mestni hiši je tako: 6 svetnikov LDS v poslanskem klubu LDS, 8 svetnikov LDS od minulega tedna zunaj svetniškega kluba LDS in Vika Potočnik, članica LDS, tudi že mesece zunaj kluba. Ergo, imamo originalno strukturo, ki ji novum v politiki. 6 svetnikov LDS v skupini LDS, in 9 svetnikov LDS zunaj skupine LDS.

Kaj za vraga pomeni za družbo ta delitev? Ko so v zgodovini poslanci ali svetniki izstopali, so se pridružili drugim strankam, naj si bo razvpiti Ciril Pucko iz SKD v LDS, Polonca Dobrajc iz SNS v SDS, Franc Čebulj iz SDS v SLS, ali pa Dimitrij Rupel iz LDS v SDS. Kdor je bil nezadovoljen s politiko stranke, je izstopil zato, da bi odšel drugam.

Svetniki LDS pa tokrat izstopajo zato, da bi še naprej ostali zvesti LDS. - ???

Da bi razumeli, pojdimo na začetek tedna. Zasedal je mestni svet, ki je odločil, da bo podelil koncesijo za gradnjo vzpenjače Festivalu Ljubljana. Bila je burna razprava, eni so protestirali, drugi so protestno zapuščali dvorano, tretji so glasovali proti. Kaj pa zunanja in notranja skupina LDS. Složno, brez kakršnegakoli spopada, kot najbolj idilična družinica so podprli projekt vzpenjače.

Nihče izmed njih se ni oglasil, češ, gradimo nepotrebno vzpenjačo, mesto pa nima denarja za zamenjave azbestnih vodovodnih cevi, iz katerih pije vodo večina meščanov.

Sicer pa, kakšna pogruntavščina je vzpenjača. Mestna oblast se je odločila, da ne bo razpisala niti javnega razpisa, da bo samovoljno podelila koncesionarske pravice za gradnjo vzpenjače Festivalu Ljubljana, podjetju, ki doslej ni gradilo ne smučarskih žičnic, ne adrenalinskih parkov, ne dvigal, ne vzpenjač. - ??? Gospod Darko Brlek, ki je bil doslej znan kot direktor podjetja, ki izvaja glasbene in kulturne prireditve, je postal naenkrat najbolj primeren ekspert za gradnjo mestnih žičnic.

Če gledamo najbolj benevolentno: kaj je garant uspeha? Skupina svetnikov po svoji pameti presodi, da bo kulturni direktor poskrbel za vzpenjačo in da bo s tem projekt uspel. - ?????

Saj tako so nekoč gradili velike mastodonte po enopartijski Jugoslaviji, tovarno aluminija v Obrovcu, rude v Kavadarcih, ali pa olimpijade v Sarajevu. Za velikimi idejami so ostale še večje polomije.

Toda, kaj je sprožilo te cepitve v LDS? Mestni odbor je imel volitve, na katerih sta se zoperstavila Slavko Slak in Pavle Gantar. Primer demokratičnega spopada v stranki dveh politikov in njunih programov. Ko je zmagal kandidat Slak s 142 glasovi proti 66, poraženci niso protestirali, da so bile volitve nepoštene, da je zmagovalec Slak denimo goljufal pri glasovih in zahtevali razveljavitev glasovanja. Namesto tega so se razširile govorice o volilnih avtobusih, ki so odločili spopad. Poraženi tudi niso izstopili in ustanovili Liberalno stranko demokratov, ampak so začeli bitko med dvema frakcijama na državni ravni. Tudi prav, samo, kaj ima to z državljani, katere ideje zastopa ena in katere druga skupina? Ne, to očitno ni pomembno.

Zdaj nastopi problem, ki presega LDS. Ne glede, kaj si kdo misli o tej stranki, ali je za državo dobro, da je opozicija v razsulu?

Če pogledamo temno plat zakona o RTVS, ki je bil poslan na izredno sejo in napravljen brez javne diskusije, so protesti medijev in stanovskih organizacij dosegli, da je bil zakon poslan po rednem postopku v obravnavo, da je kulturminister sprejel vsaj nekaj pripomb. Vlada je torej spremenila del svojih stališč pod pritiskom dela javnosti.

Zadeva Jerneja Pavlina, ki je naročil podrejenim, da se izogibajo komunikaciji z "Mladino", je po dveh dneh medijske kanonade pripeljala do logičnega odstopa. Če so postopki vladnega uradnika za javnost nesprejemljivi, mu bo razumna vlada namignila, naj se umakne s svoje funkcije.

Skratka, sile, ki omejujejo vlado, da bi ta ne zapadla lahkotnosti moči samovolje, so danes mediji in deloma profesionalna združenja ter institucije.

Kaj je fatalni problem trenutne opozicije? Res le medlost opozicijskih voditeljev? Ali tudi izredna dominacija medijske kritike na račun vlade, h kateri opozicija niti nima več kaj dodati. Parlamentarna razprava o zakonu o RTVS je npr. le ponavljala znane argumente iz medijskih polemik. Tako da postaja opozicija zgolj senca medijev.

Opozicijski voditelji so v paradoksalnem položaju: kako postati glasnejši od medijev? Kako doseči, da bodo mediji citirali njih in ne oni medijev.