Nova polja spopadov

Sodba v zadevi Petek zrcali popolno polomijo. Ne v golem dejstvu, da obtoženi niso bili obsojeni, ampak v skromnosti materialnih dokazov, s katerimi je razpolagalo tožilstvo.

Sama po sebi pripoveduje o nezainteresiranosti prejšnjih vlad, da bi preiskavo poskusa umora novinarja Petka postavile kot prioriteto. Če pomislimo, da generalna tožilka ni hotela takoj osnovati posebne skupine tožilcev, ki bi vodili zadevo, če se spomnimo, kako dolgo je trajalo, da so primer iz rok slovenjegraških tožilcev prestavili pod domeno mariborske tožilke Elizabete Gyoerkoes!

Povsem drugače je zadnja vlada LDS ravnala v primeru protikorupcijske komisije Draga Kosa. Vehementno je osnovala precejšen aparat ljudi, da bi stopil na prste koruptivnim funkcionarjem.

Poglejmo torej rezultat. Direktor Kos je ovadil obrambnega ministra Karla Erjavca, ker se je z mednarodne službene poti vrnil nekaj metrov stran od uradnega prehoda. Direktor Kos je obelodanil, da je našel kršitelja zakona v članu republiške volilne komisije Franciju Gradu, ki da ni izpolnil formularja o svojem premoženjskem stanju.

Toda gospod Grad je profesor ustavnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki je početje antikorupcijskega direktorja označil kot protizakonito in protiustavno. Njegov "zločin" je torej v tem, da ni oddal obrazca, za katerega je kot pravni ekspert presodil, da je v navzkrižju z zakoni in ustavo.

Nekdanji kriminalist in nogometni sodnik Drago Kos, poznan kot eden akterjev tihe vojne med vojaško in civilno policijo v začetku devetdesetih, kot kriminalist, ki je dal nadzorovati telefon novinarja Tomaža Ranca, je v vnemi bitke za preživetje na svoji funkciji obtožil kršenja zakona avtorja številnih knjig o pravu in renomiranega univerzitetnega profesorja.

Kakšna energija in kolikšno delo za bizarne nesmisle in bitke za oslove sence (K. Erjavec) je bilo vloženo???

Vlada LDS je z ustanovitvijo Kosove institucije pognala v tek glomazno mašinerijo, da bi dobili ... kaj? Ko bi hoteli napraviti nadzor nad sumljivimi bogataši, ki ne znajo pojasniti, od kod jim milijarde, bi ustanovili posebni oddelek znotraj policije, ki bi preverjal premoženjska stanja vseh državljanov, ne pa skupine funkcionarjev. Smešno, neučinkovito in potratno z energijo.

Zakaj leta 2001, ko je skupina pretepačev skorajda umorila novinarja, ki je bil poznan po raziskovanju meteorskega vzpona sumljivih podjetnikov, tedanja Drnovškova vlada ni pod urgentno osnovala skupine tožilcev in kriminalistov, da bi preiskala konkretni brutalni napad? Zakaj ni prav iz takšne skupine zgradila antikorupcijsko ekipo, ki bi prevzela nadzor nad podjetniškimi mahinacijami?

Namesto nje smo imeli najprej Penkovo protikorupcijsko ekipo, ki pa je bila tak papirnati tiger, da je njega dni sam Boštjan Penko protestiral zaradi pomanjkanja kompetenc, ki so mu jih dali, kasneje pa je odšel med tožilce rekoč, da bo od tam učinkovitejše preganjal kriminal. Sedaj pa Kosovo antikorupcijsko ligo. Fiasco za fiascom. Nobena ni niti od daleč podobna legendarni Di Pietrovi skupini čistih rok.

Toda to je zdaj zgodovina, temna stran režima LDS. Na vladi je vendar koalicija okoli SDS.

Ta je prek KAD in SOD prodala svoj delež Mercatorja in sprožila plaz kritik. Najprej je šef Janković zagrmel, da nova lastnika Istranbenz in Pivovarna Laško pač ne bosta vodila tržne politike. Kot, da je mož izgubil kompas! Doslej je v državi veljala prva zapoved, da imajo lastniki absolutno pravico. Lahko zapirajo tovarne, odpuščajo delavce, selijo proizvodnjo v manj razvite države. Zdaj so naleteli na narodnega junaka, ki se jim bo uprl in za seboj povedel množice. - ???????

Na vlado in njena sklada so začele deževati kritike, da so svoj delež prodali mimo javne ponudbe. Res, toda, kako je že bilo leta 2000, ko je prek noči Jože Lenič, LDS politik in tedanji šef KAD-a, prodal državni delež v "Delu" tovarni pralnih strojev? Tišina in tiho aklamiranje, kako da je rešil neodvisnost največjega časnika pred tedanja Bajukovo vlado s tem, da je nadzorni delež prodal brez javne licitacije Gorenju.

Država je očitno močna institucija in pričakovati od nje in njenih skladov, da bi ne poskušali imeti vpliv na gospodarstvo in medije,

je pravljica. Kakor tudi predpostavka, da je prejšnja oblast s svojim nadzorom skrbela za neodvisnost javnih občil. Oblast je oblast, oblasti, ki bi ne poskušala vladati, pač ni. Tudi hvalospev "civilni" družbi kot nje alternativi je preveč naiven.

Te dni je nadzorni svet Kinoteke zavrnil ministrov predlog za novega direktorja. Racionalno in utemeljeno je izpostavil, da je izločeni kandidat dr. Stojan Pelko, avtor številnih knjig in člankov o filmografiji, bolj kompetenten od predlaganega kandidata. Glasnogovornica je bila predsednica sveta - Majda Širca, znana poslanka vladajoče LDS. Tu kajpak ni posebnega misterija, zakaj gospa Širca je bila nekoč filmska kritičarka in kulturna novinarka, torej cineastka. Pa vendar, predsednica te "civilnodružbene" institucije je obenem političarka. Kot je na drugi strani predsednik slovenskih čebelarjev politik in čebelar Lojze Peterle. To je pač slovenska tradicija, po kateri na čelna mesta interesnih združenj postavljajo vplivne ljudi iz politike. Tudi plavalec Vlado Dimovski je nekoč kot politik zasedal mesto predsednika plavalne zveze et cetera.

Skratka, vladajoča koalicija ni apriorni angel, ki je nadomestil vladavino temnih sil, kot tudi ni mračna združba, ki bo demonizirala državo z uvedbo totalitarnih prijemov.

Začetek konca epohe LDS je koreninil v njeni apriorni skrbi, ko je za vsako ceno ščitila svoje veljake, ko jih skorajda nikoli ni odstavljala. Ko pa je nedavno tednik Demokracija razkril, da je predsednik sveta pomladka LDS Luka Peklar ponaredil diplomo, ga je LDS jadrno primorala k odstopu. Začetek novega principa?

Po drugi strani pa je vladajoča koalicija odstavila tiskovnega predstavnika vlade Jerneja Pavlina, ko so mediji razkrili, da je dajal navodila vladnim uslužbencem, da naj se izognejo komuniciranjem s časnikom Mladina. A ne za dolgo: odslej je tiskovni predstavnik policijskega ministrstva.