Havel v Mercatorju

Na letni konferenci Madridskega kluba v Pragi je nekdanji disident in kasneje češki predsednik Vaclav Havel izrekel misel, ki so jo naši mediji komajda zabeležili: "Od liberalnega gospodarstva imajo pri nas največji dobiček člani stare nomenklature."

Izjemno ostra kritika češke tranzicije. Pa vendar: ali bi jo lahko uporabili tudi na Slovenskem? Značilnost Slovenije je namreč ta, da je neprimerljiva. In to že dolgo.

Nekoč je veljalo, da smo imeli najboljši komunizem, kar jih je obstajalo. In ljudstvo je verjelo, da je v pravem sovjetskem bloku vse temno in sivo, pri čemer množice niso imele pojma, kako so stvari tekle drugod. Na Slovenskem je po porazu nacizma zavladalo enoumje, saj so tiskali samo časopise, ki jih je nadzorovala partija. Medtem ko so npr. na Madžarskem prva leta po vojni lahko brali liberalne, katoliške kot komunistične časnike. A ker to pri nas ni bilo znano, je narod pač veroval, kako da smo najbolj demokratična dežela daleč naokoli.

Nove Slovenije so resda države parlamentarnih svoboščin, toda zlepa ne boste doživeli, da bi negativne pojave postkomunistične vzhodne Evrope premislili tudi v slovenskem kontekstu. O Hrvaški se je včasih rado govorilo, kako je postala država tajkunov, ne da bi slovenski mediji kdaj zares premerili, kako je s tajkunstvom na domačih tleh.

Tod pač velja prvo načelo, da imamo dobre menedžerje in sposobne direktorje, ki so se kalili v podjetništvu že v starem režimu, in bilo bi nespametno, ko bi kakšnega kdaj odstavili in bog ne daj vršili revizije lastninjenj in podobno.

Da ne bi zapadli preveč v jadikovanje, poglejmo področje, v katerem je slovenska država izjemna, dobesedno svetla zvezda demokratičnega sveta. V bolgarski Sofiji je bila konferenca o neposredni demokraciji, na kateri so briljirali Švicarji, ki so pripovedovali, kako imajo nekajkrat na leto po serijo referendumov, na katerih ljudstvo odloča o številnih zakonih. Se pravi sistem, ko ima ljudska iniciativa možnost, da vseskozi korigira vlado in samo postavlja zakone. Ta princip je čudo za druge evropske države, Nizozemci in Belgijci npr. se

krčevito borijo, da bi sploh izpeljali kakšen referendum, medtem ko Nemci in Bolgari samo sanjajo o vsedržavnih referendumih. Slovenija je z ducatom referendumov v desetih letih v svetovnem vrhu, še zlasti z načelom, da referendumska pobuda zmaga tudi takrat, ko je volilna udeležba manjša od polovice.

In res, ena velikih zmag ljudstva se je dogodila pred dvema letoma, ko so se državljani odločili, da razen z nekaj izjemami prepovedo delo trgovin ob nedeljah. Rezultat je bil travmatičen za koalicijo koli LDS, toda glej vraga - tudi Janševa koalicija volje ljudstva ni uzakonila. Še več, do sedaj je znan samo zakonski predlog, ki bi dopuščal nedeljsko delo v trgovinah z manj kot 200 kvadratnimi metri površin. Kaj so že odločili državljani? - Da bodo dovolili prodajo nujnih življenjskih artiklov v trgovinah z omejeno površino.

????? Škandalozni zakonski predlog nove vlade, ki ima

eno samo dobro stran - da ga je vlada umaknila iz parlamentarne obravnave. Pa vendar, dogajanja po referendumu so bila že vseskozi nenavadna. Namesto samoumevnosti: tako je ljudstvo odločilo, so vseskozi deževala opozorila, kako bodo množice odslej dirjale po nakupih v Trst.

Mož, ki je utelešal ignoriranje referendumske volje, je bil veliki šef Mercatorja gospod Zoran Janković. Pravzaprav je bil tudi vzrok referenduma, če se spomnimo, kako sindikatom ni uspelo, da bi ga prepričali, da delavkam plača nedeljsko delo za nekaj sto tolarjev več.

Danes največja Zveza samostojnih sindikatov Slovenije napoveduje veliko stavko zoper vladne reforme. Za povrh pa je dala ob cestah postaviti panoje s parafrazo evolucijo človeka, ko tokrat pod Janševo vlado napoveduje zlom človeka, ki bo končal upognjen brez hrbtenice. Demagogija, ki spominja na Jelcinovo zadnjo predsedniško kampanjo, ko so Moskvo prelepili s plakati, ki so na eni polovici v črno-beli barvi kazali vrste pred trgovinami in prazne mesnice, če zmagajo komunisti Zjuganova, na drugi polovici pa so v barvnih odtenkih brbotale radosti življenja, če zmaga Jelcin.

Ne, da bi sindikati ne smeli nasprotovati vladnim reformam, to, kar čudi - je ostrost, ki napoveduje delavsko vstajo. Navsezadnje tudi prav, samo da je nenavadno, da so Semoličevi sindikati pokazali zobe šele zdaj 15 let po koncu komunizma. Saj je celotna privatizacija pomenila drastično oskubljenje delavskih ugodnosti: od zatona sindikalnega turizma, stanovanj, ki so jih dajala podjetja, množičnega odpuščanja pa do absolutizma menedžerjev. Kje so prižigali sveče od leta 1992 naprej?

Toda fenomen Semolič se tod ne ustavi, sindikalni prvak je zadnjič novinarjem pripovedoval o premajhni družbeni odgovornosti podjetij, ki da odpuščajo delavce ne zaradi nevarnosti stečaja, ampak zgolj zato, da bi povečala dobiček. In nadaljeval, da je med menedžerji premalo človekoljubja.

Besede, besede, besede, kaj pa dejanja? Je sindikat kdaj zagrozil s splošno stavko, ko so vsa ta leta podjetja prevzemala druga in nonšalantno odpuščala "odvečne"? Je mar Semolič napovedal vsesplošno stavko, če vlada takoj ne uzakoni referendumske odločitve o nedeljskem delu?

Nak, silne borbe ne vodi za konkretne pravice delavcev v zasebnih podjetjih, nastopa kot vodja revolucije zoper novo oblast!??????

Podobno osrednji mediji, ki polnijo svoje strani s prodajo Mercatorja s strani KADA in SODA, ko se pa izkaže, kako je gospod Janković pri Zavarovalnici Triglav držal delnice na odpoklic, od tam dobival glasove na skupščinah in si zagotovil pogodbo, da naj bi jih po petih letih kupil po polovični ceni, je to bagatelna tema, ki ne zavzame naslovnic. Nič o tem, kakšna pravila igre si je omislil slovenski tajkun, da bi povečal svoj vpliv. Nič o poslovanju Zavarovalnice Triglav, ki je kot dobra vila izpolnjevala želje Zorana Jankovića.

Še več, naenkrat je postal nesrečnik, žrtev vesoljne zarote, o katerem poroča celo nacionalni radio ob zadnji prodaji Mercatorjevih delnic iz rok KD-ja v roke Pivovarne Laško, ko direktor potoži o krivici: Pa so mi vseskozi obljubljali, da bodo najprej ponudili meni, kot prvemu med enakimi, da jih bom lahko odkupil. Ergo, nacionalna tragedija, ker direktor ni dobil privilegija, da postane veliki lastnik trgovskega giganta.

Pri Zevsu, manjka samo še to, da Semolič zagrozi s splošnimi demonstracijami, če bi kdo odstavil direktorja Jankovića.