Nedelja, mir kako si kupiti mir v srcu?

Parlament je uzakonil referendumsko omejitev nedeljskega dela trgovin. Poskušal je ravnati čim bolj življenjsko ter k izjemam dodal mestna in trška jedra, športna in romarska središča in podobno. Eden poslancev SLS je tako dejal: "Bodimo realni, trgovine na Brezjah v ponedeljek nimajo komu prodajat."

S stališča razuma, ki bi marsikateremu malemu trgovcu dopustil delo na Gospodov dan, je zakonska novela stvaren kompromis.

Tone Rop, ki je bil v času referenduma premier, si je kajpak dobro zapomnil parole tedanje opozicije, ki so tolkle po njegovi politiki, in tako sedaj očita koalicijskim strankam politično manipulacijo.

Velika giganta, kot sta Mercator in Spar, napovedujeta pritožbo na Ustavno sodišče, češ, da bodo trgovci v neenakopravnem položaju. -??? Seveda, referendum je že sam po sebi predvidel izjeme za nekatere trgovce in Ustavno sodišče mu je v tej značilnosti že enkrat pritrdilo.

Kot vseskozi pa še naprej dežujejo pogledi, ki jih mediji pridno servirajo, kako je ogrožena svoboda podjetništva z omejitvijo odpiralnega časa trgovin.

Primer popolne histerizacije javnosti. Vzemimo prizor, ko se skupina popotnikov znajde na razpotju, ko ne ve, kam naj krene. Dolgo tuhtajo in se prepirajo, a ne najdejo enotne odločitve. Na koncu sklenejo, da bodo glasovali: kakor odloči večina, tako bo. In res, večina odloči, da gredo na sever. Toda, zdaj se zagovorniki odločitve za jug spet oglasijo in navajajo kopico razlogov, zakaj je pot na jug pravilnejša. Kdor bi jih gledal, bi videl začarani krog histerije.

Slovensko politično razpravljanje je v natanko istem istem začaranem krogu, ki pa izvira iz preprostega nepriznavanja referendumskega izida. Tu ni več vprašanje, v kolikšnem procentu bo izpolnjen izid. Še manj za drobni "odmik", kot parlamentarno odločitev pojasnjuje poslanski vodja NSi Alojz Sok.

Pri uzakonitvi referenduma ne gre za vprašanje, ali bo z zakonsko novelo zadovoljen Mercator in trgovci, pač pa ali je ta novela ustrezna z dikcijo referendumske zmage. Sekretar sindikata delavcev trgovine Stanislav Kaluža je zato upravičeno ogorčen, da je sprejeti zakon izigral referendumsko odločitev.

Dejansko - državljani so na referendumu odločali, ali naj sodržavljanom, ki delajo kot prodajalci v trgovinah na petke in svetke, z glasom pomagajo do prostih nedelj. A že to glasovanje je bilo kompromis, saj je poleg peščice izjem vsebovalo tudi dovoljenje, da so trgovinski centri navkljub temu odprti do 10 nedelj v letu.

Facta bruta so, da je najvišja volja ljudstva izražena skozi referendum, sveta. Tu ni vprašanje, koliko odstotkov referendumske volje naj parlament uzakoni.

Če svetniki ne bodo z vetom vrnili odločitev nazaj v parlament, bo očitno na ustavnih sodnikih, da ubranijo referendumski izid pred parlamentarno večino.

Sama zadeva je postala politična farsa. Na eni strani je koalicijska večina, ki je uzakonila referendumski izid v zelo veliki meri, na drugi pa je opozicijski dvojček LDS in SD, ki referendumske pobude ni podpiral, ki je praktično proti omejitvi nedeljskega obratovanja trgovin, ki pa danes ironizira sprejeti zakon.

Definitivno vse parlamentarne stranke nasprotujejo zakonu, ki bi v popolnosti odslikal referendumsko voljo.

Kar pa je nenazadnje sindikalno spodbudno. Čas je, da sindikati sprevidijo, da je njihov boj odvisen v resnici le od njih samih. Da so politične podpore lahko resda dobrodošle, da se v veliki meri lahko celo prekrivajo z njihovimi zahtevami, da pa morajo borbo za nedeljski počitek izboriti sami!!! Ladislav Kaluža je zaenkrat najboljši prototip sindikalnega voditelja, zakaj njegovi nastopi niso politične kalkulacije, ampak čisti in hladni sindikalni boj.

Prelagati na politike, da se bodo borili za vaše pravice, je včasih popolni nonsens. Pomislimo le na geje, ki so slepo verjeli LDS, da jim bo postavila libertino zakonodajo, zdaj pa lahko le zavistno gledajo po televiziji, kako se v Britaniji Elton John uradno poroča s svojim ljubimcem.

Policijski minister Dragutin Mate denimo predstavlja zakon, ki bo beračem prepovedal nasilnejše fehtarjenje, kadar vlečejo ljudi za rokav in podobno. Kdor je kdaj hodil po arabskih deželah, se lahko samo nasmehne, če se spomni na vsemogoče prosjake in vsiljene vodiče, ki so ga zalezovali od jutra do večera.

Seveda pa Matejev predlog ni skregan z razumom, saj poskuša preprečiti agresivno noto beračenja.

Toda, ali je to posebej krucialni problem na Slovenskem? Kolikokrat vas je vlekel za rokav prosjak in kolikokrat ste veselo dvignili telefon, upajoč, da vas kliče prijateljski glas, pa ste iz slušalke zaslišali vsiljivi glas agencije, ki vas je že začela spraševati, kolikokrat na dan si čistite zobe ali na koliko let menjate avto? Ali še bolj boleče: ko vam začne okoli doma pokati, kot da ste sredi bojnega polja?

Že kot naravni pojav, ki pride z mrazom decembra, jemljemo salve in trušč, ko po soseskah bobni in poka od petard in eksplozivnih naprav. Toda policijski minister ima v svoji agendi, da bo ukrotil preveč zgovorne berače, ne pa da bi z radikalnejšo zakonodajo državljanom vrnil spokoj decembrskih noči. A mu v resnici ni kaj očitati.

Na državljanih je, da se organizirajo in sami borijo za svoje pravice, v demokraciji pač tako, da predlagajo zakone, ki bi omejili zvočne in telefonske agresije industrije javnomnenjskih in pirotehničnih industrij.