Zvezda - predsednik

Državni predsednik je postal tako osrednja medijska figura, da so spori med vlado in opozicijo postali komajda zaznavni. Katerikoli dan ste odprli časopis ali prižgali televizor, vsakič je zavzel eno osrednjih mest. In ne po protekciji, zakaj njegove novejše izjave jemljejo dih.

V svojem imenu se je tako opravičil muslimanom po svetu zaradi objavljanja karikatur na račun preroka Mohameda, ki so bile pojavljale po evropskih časopisih in bile povzete tudi v tedniku "Mladini".

Za slovenskega politika neverjetna gesta, da se državnik nekomu iskreno opraviči. Tako kot za medije velja svoboda izražanja celo takrat, ko sprožajo vznemirjanje, tako ima tudi državnik pravico, da se javno distancira od provokativnih člankov. Simpatično predsednikovo dejanje.

Nekaj dni pred tem je prvi mož države gostoval na nacionalni televiziji, kjer ga je voditeljica Blanka Doberšek vprašala, zakaj je nedavno pomilostil preprodajalca mamil. Predsednik Drnovšek jo je najprej začudeno pogledal, o čem neki govori, nato pa jo odločno zavrnil rekoč, da on nikoli ni pomilostil nikogar iz te kategorije obsojencev. Njegova drža je bila trdna kot granitna skala, presenečeni pa so bili gledalci, ki berejo časopise. - Kako da predsednik ne pozna svojih dekretov???

No že naslednji dan je bila udarna vest sporočilo iz predsednikovega kabineta, ko je njegov svetovalec Maksimilijan Lavrinc brskal za besedami, s katerimi bi zabrisal šokantno predsednikovo nevednost, in kot pojasnilo navedel, da je predlog o pomilostitvi nekdanjega preprodajalca drog prišel od tožilstva, sodstva in od pravosodnega ministra, da ga je torej on samo podpisal.

Je potemtakem slepo podpisoval uradne listine, ne da bi jih podrobno pretehtal? V resnici povsem človeško, navsezadnje je zgolj sprejel predlog, ki mu ga je predložilo pravosodje, za katerega je upravičeno verjel, da je dovolj kompetentno.

Toda predsednik, ki se opraviči za dejanja drugih, se tokrat ni opravičil za svojo zmoto.

Še več, v naslednjih dneh je sprožil ofenzivo proti pravosodnemu ministru. Če v teve oddaji ni imel pojma o pomilostitvi bivšega razpečevalca z mamil, je nekaj dni kasneje vehementno pojasnjeval, da je reč podpisal, ker je predlogov za pomilostitev s strani pravosodja tako malo. V istem zamahu pa najavil, da bo osnoval še svojo komisijo za pomilostitve, ki mu bo kompetentno svetovala. In napovedal politiko številnejših pomilostitev.

Pač po principu, da pozornost na neugodni detajl zakriješ tako, da pozornost preusmeriš v nove akcije.

A pravosodno ministrstvo je vztrajalo in vrnilo spopad na izhodiščno točko, na predsednikovo pozabo, in serviralo podatek, da je predsednik države v nedavni preteklosti pomilostil tri preprodajalce mamil zoper izrecno nasprotovanje pravosodja. Znova se je odzval njegov urad, da ministrstvo zavaja javnost, zakaj on obsojenih ni spustil na svobodo, ampak jim je samo skrajšal zaporno kazen. Toda spopad se s tem ni končal, sekretar na pravosodju Miha Wohintz je pred teve kamerami prebral pravno definicijo pomilostitve, ki vsebuje tako odpustitev kazni kot skrajšanje in minister Lovro Šturm je hladno pokomentiral, da se pravosodje po svoji naravi izraža v pravnih terminih, ne pa v splošnem pogovornem jeziku.

Rezultat je frapanten: bolj ko se je predsednik branil, bolj je ponazarjal svojo nekonsistentnost in nekompetentnost.

Vmes so mediji prinesli vest, da je svojega generalnega sekretarja dr. Matjaža Nahtigala odpustil kar po sporočilu na elektronski pošti. Tako kot se lahko predsednik zmoti, ima seveda pravico, da zamenja svoje sodelavce. Toda državni predsednik je znova udaril nazaj, tokrat s pojasnilom, da je odstavljeni sekretar predober, da ga je pravzaprav škoda za delo v njegovem uradu. Da mu je s tem, ko ga je odpustil, v resnici napravil očetovsko uslugo, saj ga je primoral, da si poišče bolj ambiciozno delo. Nova oblika človekoljubnega cinizma!

Predsednikova simbolna sporočila pa že rojevajo sadove. V zaporu bi se moral zglasiti estradnik Stojan Auer, ki je bil zaradi davčne utaje obsojen na zaporno kazen. Toda tudi on z zahtevami po izognitvi zaporni kazni sledi uspešnemu zgledu Danila Kovačiča. Kaj ne bi, saj je navsezadnje davkariji poplačal zahtevane davščine in takorekoč iz nič ustvaril množično zabavo na Štajerskem, s čimer je nedvomno vnesel veliko pozitivnega in sproščenega duha med ljudstvo. Mož upravičeno pričakuje, da bo predsednik Drnovšek tudi njemu naklonil milost, s katero je obdaril nekdanjega kralja goriških igralnic.

Ena najbolj neverjetnih napovedi pa je bila predsednikova vest, da bo v Sloveniji gostil na mirovnih pogajanjih sudanskega predsednika in voditelje upornikov. Imela bi status prvoaprilske šale, ko ne bi bilo spomina, da mu je pred leti dejansko uspelo na Brdo pripeljati ruskega in ameriškega predsednika. Zdaj mu je plane podrla "Mladina".

Če smo blagohotni, bomo predsedniku verjeli. Vendar pa v času, ko je državni predsednik postal glavni dobavitelj sudanskih vesti za slovenske medije, velja vseeno omeniti poročilo, ki ga je povzela tudi STA 9. februarja, le nekaj dni pred napovedanimi mirovnimi pogovori v Sloveniji. V Tripoliju je namreč libijski predsednik Gadafi gostil sudanskega in čadskega predsednika Al Baširja in Debyja. Sudan Čad obtožuje, da daje zavetje upornikom iz Darfurja, Čad pa Sudanu očita, da podpira dve čadski uporniški skupini vojaških dezerterjev, ki bi radi strmoglavili predsednika Debyja. Po dolgotrajnem Gadafijevem posredovanju sta tokrat predsednika sklenila, da vzpostavita diplomatske odnose in da bosta prenehala gostiti uporniške skupine na svojih teritorijih. Izvajanje mirovnega sporazuma pa bo nadziral Afriški ministrski odbor.

Sudanski predsednik Al Bašir je z dogovorom dobil zagotovilo, da uporniških skupin v Darfurju ne bo več podpirala čadska vlada. Potem ko je sredi tedna z libijskim sporazumom posredno omejil delovanje upornikov, bi se konec tedna v Sloveniji srečal z uporniki, ko bi vmes ne posegla "Mladina". -?