Nekonsistentni kritiki

Doslej smo poznali Forum 21 kot parastranko nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki jo je tvorilo jedro old boys menedžerjev, nekaj kulturnikov in univerzitetnikov. Pod vladajočo koalicijo se je zdelo, da je ta formacija že passe, potem ko so se njeni direktorji velikih podjetij drug za drugim upokojevali, ali pa so jih umaknili novi nadzorniki, kot da bi sledili seznamu podpornikov Foruma 21. Toda potem je stvar obrnila na glavo zmaga Zorana Jankovića in ex-prezident Kučan se je na njenih jadrih spektakularno vrnil v politiko, ko je pred 2. krogom županskih volitev s svojim medijsko podprtim obiskom v Velenju stopil v podporo z naskokom vodečemu kandidatu SD Srečku Mehu.

Zdaj pa je z zadnjim srečanjem Foruma 21 krenil kar v politično ofenzivo. Najprej, ko je napovedal, da znajo njegovi člani kandidirati na predsedniških volitvah. Potem pa s serijo kritik na račun Janševe vlade, ko je udaril še z nevidenim orožjem. Kučan in njegovi so naenkrat postali okoljevarstveniki, skrbi jih uničevanje narave in na smrt so zaskrbljeni zaradi razvoja sodobnega podjetništva, ki ga vodi izključno profit, namesto trajnostnega razvoja okolja. Milan Kučan se poskuša pokazati kot slovenski Al Gore, nekdanji top ameriški politik, ki se je predal akcijam in dejavnostim za zaščito okolja, ki ga erodirajo multinacionalke, katere podpira predsednik George Bush. Zakaj ne? Povsem konsistentno od bivšega predsednika, ki je bil dobro desetletje antagonist politike Janeza Janše.

Toda problem je v tem, da se je Milan Kučan na ekologijo in profitno usmerjenost podjetij spomnil šele sedaj, ne pa v časih njegovih predsednikovanj, ko so še njegovi old boysi vodili glavna podjetja. A navsezadnje, zakaj se ne bi smel premisliti? Vendar pa bi od tako elitne druščine, kot je Forum 21, pričakovali kaj več kot kavarniško debato, recimo vsaj sporočilo, koliko denarja je denimo zbral in poklonil v ekološko sanacijo terenov okoli azbestoznega Anhovega.

Kaj za vraga ima bivši predsednik opraviti s soško kalvarijo azbestoze?

V parlamentu je vendar Janševa vladajoča koalicija sprejemala zakone, s katerimi bi nekoliko pomagali bolnikom, ki so bili desetletja izpostavljeni nevarnemu azbestu. Opozicijski poslanci liberalnih in socialnih demokratov so bili izjemno ostri, ko so zahtevali, da vlada poskrbi za vse vrste prizadetih in ne samo za omejeno skupino.

Lepo in človekoljubno. Toda, zakaj se ta zakon sprejema šele sedaj? Ali ni bil azbest že desetletje grobar v Anhovem? Zakaj nista stranki LDS in SD že v svojih vladavinah sprejeli zaščitnih zakonov, ki jih sedaj predlagata kot opozicijski stranki? Saj že v devetdesetih okolica Anhovega ni veljala kot prirodna oaza, kjer si petičneži postavljajo počitniške hišice. Znanstveniki namreč niso šele z Janševo zmago odkrili grozljive škodljivosti azbesta, ampak so nanjo opozarjali že desetletja poprej. Že med leti 1981-95 so zdravstvene organizacije v Posočju ugotovile 263 primerov azbestoze in 33 pljučnega raka. Je mar v tistem času Milan Kučan kot šef zveze komunistov in potem predsednik države z dramatičnim glasom bičal proizvodnjo azbesta, ki na račun profita zastruplja delavcev in okolišane?

Nak, zato gre kot glasnikom eko gibanj verjeti tistim, ki že leta delujejo kot zaščitniki narave, ne pa onim, ki si za politično priložnost napolnijo retorični besednjak z arzenalom ekoloških fraz.

Podobno kot pri politikih, ki so ostri kritiki vlade zavoljo njenih postopkov do romske skupnosti. Seveda je tudi vsaka retorična obramba romske manjšine hvale vredno dejanje, ki onemogoča razmah šovinizma. Toda prizor, ki so ga pokazale televizije, ko je gospod Strojin v postojnskem centru za begunce pred kamerami povedal, da on in mati ne znata brati, je šokanten. Da so v začetku 21. stoletja Romi na Slovenskem nepismeni!???????????????

Da je določena narodnost ali etnična skupnost v velikem številu nepismena, pač ne gre šteti kot veliko vrednoto kulturne posebnosti, ki naj jo država še posebej neguje!

Vendar pa šokirajo fronte, na katerih potekajo politični spopadi v romskih temah. Pred letom smo namreč sledili kanonadom na račun šolskega ministra Zvera, ki da z večstopenjskim poukom na šoli v Bršljanu segregira Rome. To je bila najbolj glasna kritika na račun politike katerekoli slovenske vlade do Romov.

Kaj pa množica Romov, ki v času vladavine komunistične partije in v devetdesetih LDS-a ni hodila v šole? Kje je bila občutljivost do družbene izrinjenosti Romov takrat? Ali ni prava segregacija to, da določeno skupino pustiš v veliki meri nepismeno?

Ali proromska kritična retorika zaživi samo takrat, ko je na oblasti SDS? Ali ni bila naloga tudi ombudsmanov, da kot pereč problem izpostavijo konkretne šolske in socialne politike, ki so dopuščale analfabetstvo Romov?

To seveda ne odvezuje odgovornosti aktualne vlade in županov posameznih občin, vendar pa je segregacijska politika do romske skupnosti problem Slovencev in vseh njihovih strank v celoti.

Slovenske stranke so pred drugim k županskih volitev postregle s politično prestrukturacijo. LDS in SD, ki sta vedno zaveznici, sta se znašli v medsebojnem županskem spopadu v Novi Gorici, enako kot zaveznici SLS in SDS v Mariboru. V Novi Gorici je tako kandidat LDS Špacapan očital kandidatu SD Brulcu, da stranki SDS in SD paktirata, ko naj bi sklenili dogovor, da druga drugi izmenično pomagata v Mariboru in Novi Gorici. Novogoriška SDS je namreč uradno podprla SD Brulca, medtem ko je mariborski SD župan Sovič podprl Pivca, ki mu sicer stoji ob strani SDS.

Toda, istočasno je gospod Špacapan prezrl, da njega podpira novogoriška SLS, medtem ko njegova LDS v Mariboru daje svojo podporo SLS kandidatu Kanglerju.

Na las podobno.