Dimni policaji

Ko opazujemo pojav izstopanja iz LDS, je najbolj presenetljiva medlost izstopov. Razen osebnega nezadovoljstva ne slišimo nobene tehtne vsebine, s katero bi odstopniki pustili sled za seboj. Praktično nihče ni odšel tiho in neopazno. Celo podjetnik Gregor Golobič, za katerega smo že skoraj pozabili, da je bil politik, je izstop začinil z megalomanskim intervjujem v "Dnevnikovem" Objektivu.

Ti, ki odhajajo, ne govorijo o velikih idejah, za katere bi se bilo vredno boriti. Niti besede denimo o tem, da bi bil vodja Jelko Kacin v resnici diktator in manipulator. Še najbolj bije v oči dejstvo, da vsi odstopajo prav zdaj, da nihče ni odstopil v desetletju, ko je stranka vladala državi.

Posledica je torej samoumevna: če sami poslanci in politiki izstopajo, se bodo umaknili tudi volilci in simpatizerji. In ankete javnega mnenja tako zdaj že stabilno beležijo, da so druga najmočnejša stranka Pahorjevi socialdemokrati, da je LDS le na tretjem mestu. Po logiki stvari lahko pričakujemo dan, ko bodo liberalni demokrati padli na četrto mesto in se učvrstili kot minorna politična grupacija. Za demokracijo nič usodnega: zakaj bi morala biti določena stranka na veke vekov predestinirana za politični vrh? Vlogo prve opozicije in potencialne alternative SDS je pač prevzela SD.

Kot aktualni politični spopad je LDS lansirala seljenje vojakov iz Murske Sobote v Maribor. Resda bagatelno dejanje v svoji posebnosti, toda po strukturi gre za pomembno politično dilemo centralizacije Slovenije.

Za časa Jugoslavije je bilo razločno čutiti dominacijo Beograda, kjer so v njegovih zlatih časih domovale praktično vse zvezne institucije, celo sedež Smučarske zveze Jugoslavije je bil ošabno postavljen v njem, ne pa denimo v Ljubljani ali v Mariboru. Takrat ni bilo dileme: vodilo slovenskih politik je bil proces državne decentralizacije.

A kaj se je zgodilo z nastankom slovenske države? Spet je bilo vse po istem kopitu postavljeno v Ljubljani, na delu je torej izraziti ljubljanocentrizem. Pred leti so želeli v Mariboru sedež holdinga elektrarn, a vladajoča LDS z ministrom Janezom Kopačem o tem ni hotela niti slišati, čeravno so Mariborčani vložili celo peticijo z več kot deset tisoč podpisi.

Janševa vlada je z zakonom, ki je del davščin prerazporedil iz ljubljanskega proračuna po drugih občinah, formalno nakazala, da postavlja v ospredje skrb za enakomernejši razvoj države. Iz iste perspektive je videti tudi ustanavljanje univerz zunaj Ljubljane. In kaj naredi LDS? Upravičeno protestira zoper krčenje vojaštva v Murski Soboti, toda ne podpira principa decentralizacijske politike, ko gre za proračun Ljubljane. Skratka, izpusti priložnost, da bi postala stranka, ki brani načelo enakomernejše razvitosti slovenskih mest. In bi iz te perspektive nastopala kot kritik nekonsistentnosti vlade.

Paradoks te velike centralizacije je, da je Ljubljana navzlic številnim beneficijam na nekaterih področjih bistveno manj razvita kot pred 25 leti. Danes je vladajoča parola zdravo življenje brez cigaret in z veliko gibanja, še zlasti plavanja. A če kakšen večer skočite v bazen v Tivoliju, morate poleg plavanja obvladovati vsaj spretnost izmikanja, če ne vodne rokoborbe. V mestu s tri sto tisoč prebivalci je meščanom na voljo nekaj prog 25-metrskega tivolskega bazena in njegov bistveno ožji tovariš na Kodeljevem. Konec sedemdesetih je mesto občutno manj številnemu prebivalstvu nudilo plavalna bazena v Tivoliju in na zdaj opuščenem Šternu.

Eklatanten zgled nerazvitosti mesta. In kaj so prioritete mestnih oblasti? Župan Zoran Janković na prvo mesto v aktualni retoriki postavlja gradnjo novega nogometnega stadiona. V Ljubljani, ki ima nogometni klub, ki je na dnu slovenske lige in ki igra pred polpraznim štadionom, se kot prednostno postavlja postavitev nogometnega monumenta ne pa novega pokritega plavalnega bazena!????

S stališča potratnosti državnega denarja izstopata novi aferi: Janez Podobnik in Janez Drnovšek. Prvi naj bi plačal drage storitve sanacije Loga pod Mangrtom. Da bi politiki, novinarji in javnost na veliko dlakocepili o hudourniških škodah in nevarnostih? Kdo od njih se v resnici kaj prida spozna na te zadeve?? Toda reč je vseeno serjozna, vendar je racionalna smiselnost le ustanovitev strokovne komisije, ki na podlagi javno znanih podatkov razsodi, kako in kaj. Stvar v resnici ni politična, gre za praktično vprašanje, kako skrbno minister ravna s proračunom. Kam, za kaj in v korist koga namenjati denar davkoplačevalcev.

Škandal Janeza Drnovška pa niti ni nov. Ervin Hladnik je v "Delu" že leta 1999 pisal o nenavadnem izginotju premiera Drnovška, ki je opustil uradne obisk ZDA, zaradi bolezni odpovedal srečanje z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom in se odpeljal v luksuzno vilo, kjer je poniknil pred javnostjo. Sedaj prihaja na dan, da naj bi mu njegova bivanja v po šejkovsko dragih apartmajih plačala newyorška NLB.

Vsekakor krucialno vprašanje, ki je bilo politični tabu za časa vladavine LDS: kako je opravljal državniško funkcijo premier Drnovšek, če jo je zamenjal z bivanjem po zasebnih hotelih? V tistem času se je sicer govorilo, da je bil premier bolan, toda bolan človek odide v bolnišnico, ne pa v jet-set letovišča, če pa je predsednik vlade, potem o tem sploh sporoči javnosti.

In seveda: kako lahko banka v državni lasti plačuje račune premierovih nedržavniških početij? A spet: stvar posebne parlamentarne komisije z natančnim vpogledom v fakte.

V interesu državljanov, pravi pravosodni minister Lovro Šturm, pa so spremenili novelo o Ustavnem sodišču, ki ga bo odvezala obravnave bagatelnih primerov. Novost ne pomeni nižanja pravnega varstva, še doda, zakaj s tem, ko so se sodniki ukvarjali z vprašanjem plačevanja parkirnih prekrškov, se niso mogli z resnejšimi in usodnejšimi primeri. Njihov delovni čas je pač omejen: če počnejo eno, ne morejo drugo.

Medtem ko vlada v tej zadevi ravna po načelu pravne učinkovitosti, drugod ravna diametralno drugače. Nekdanji policijski načelnik Pavle Čelik je te dni glasno protestiral zoper novi protikadilski zakon. Ne zaradi vsebine, ampak zavoljo tega, ker naj bi naložil policajem, da denimo na klic iz gostilne prihitijo na kraj zločina, kjer bodo ukrepali proti kadilcu, ki bo nesramno puhal tobačni dim in kršil zakon.

Policaj ni superman, ki bi hkrati lovil cestne dirkače, sledil prodajalcem mamil, odstranjeval ulične pretepače, bil za petami tatov, odkrival internetne malverzacije in zdaj po novem preganjal še kadilce. Sicer pa, ko je minister Bručan predstavljal novi zakon, je pozabil povedati, da je očitno nova prioriteta vlade, da bo začasno zmanjšala število policajev, ki preganjajo klasični kriminal, ter jih angažirala pri preganjanju kriminalnega dejanja kajenja tobaka.