Bernard Nežmah

 |  Mladina 10  | 

Obračun s preteklostjo

Strukturne spremembe strankarskih spopadov

© Tomo Lavrič

Dnevno osipanje LDS, pravzaprav kolektivno bežanje iz nekoč vladajoče stranke, je fenomen, ki ga sodobna demokracija na Slovenskem ne pozna. Toda, če spomin seže tja v leto 1988 in 1989, se vrnejo podobe, ko je "Mladina" vsak teden objavljala dolge sezname posameznikov in skupin, ki so demonstrativno izstopali iz zveze komunistov (ZKS).

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bernard Nežmah

 |  Mladina 10  | 

© Tomo Lavrič

Dnevno osipanje LDS, pravzaprav kolektivno bežanje iz nekoč vladajoče stranke, je fenomen, ki ga sodobna demokracija na Slovenskem ne pozna. Toda, če spomin seže tja v leto 1988 in 1989, se vrnejo podobe, ko je "Mladina" vsak teden objavljala dolge sezname posameznikov in skupin, ki so demonstrativno izstopali iz zveze komunistov (ZKS).

In res, leta 1990 so tako kot povsod po vzhodni Evropi tudi na Slovenskem izgubili komunisti in ZKS se je znašla med premaganimi opozicijskimi strankami. Toda le za zgodovinski hip, namreč že dve leti kasneje je znova pristala v vladi, le da tokrat pod vodstvom takrat najmočnejše LDS.

Kaj se je bilo dogodilo? Konec osemdesetih je v enopartijskem sistemu vladal trio zvez, če malce poenostavimo: ZKS, ZSMS (ki se je potem prelevila v LDS) in Smoletova SZDL. Padec komunizma je treščil dotlej silni tercet v opozicijo in kazalo je, da so se tako imenovane leve stranke za dolgo poslovile od oblasti. Vendar pa se je v času oponiranja zgodil obrat v opoziciji, ko je LDS prešla na čelo frontnega spopada, ZKS pa ji je asistirala kot zanesljivi podpornik. To je praktično pomenilo, da kot alternativa Demosu ni več nastopila politika ZKS, ampak politika LDS, ki pa ni bila stigmatizirana kot utelešenje starih sil, zakaj utelešala je novo, svežo tretjo pot.

Skratka, v alternativni spopad Demos vs. ZKS je vstopila še tretja opcija - LDS! In na volitvah 1992 krepko zmagala.

In kaj ima ta zgodovinska paralela s sedanjostjo?

Od volitev jeseni 2004 je Janševa SDS krepko na vrhu popularnih strank in nič ni kazalo, da jo katera lahko ogrozi. Vse dokler ni kot vzporedni produkt raztapljanja LDS pojavil stampedni skok Pahorjeve SD na lestvicah javnomnenjski anket, ki so jo je postavile tik pod SDS.

Bolj ko LDS izgublja popularnost, bolj jo pridobiva današnja SD, pred 18 leti še pod imenom ZKS.

Premier Janez Janša je kolaps LDS bolj kislo pokomentiral, češ da upa, da bo na Slovenskem naposled le prišlo do konfrontacije dveh političnih opcij na podlagi jasnih idej, med katerimi bodo potem v miru izbirali volilci.

A kaže, da se ponavlja stari obrazec. Na eni strani SDS s svojimi zavezniki, na drugi LDS, ki sta vseskozi v ostrem političnem spopadu, kot tretja pot pa se pojavlja nasmejani Pahor s svojo SD in s pomirjevalnim tonom, ki presega nepomirljivo konfrontacijo SDS in LDS. Pri čemer lahko na naslednjih volitvah SD računa tako na Kacinovo LDS kot na novo Lahovnikovo LLDS pa nemara tudi na Desus.

Podobni princip je deloval tudi na ljubljanskih volitvah, ko je v antagonistični spopad SDS/NSi versus LDS/SD vskočila tretja opcija - Zoran Janković s svojo listo.

Akrobacija razpadanja LDS je temeljito preobrnila distribucijo politične moči v javnem mnenju. Če sta doslej LDS kot najmočnejša in SD kot zaveznica tvorili relativno šibak opozicijski blok, so zdaj isti politiki zgolj s strukturnimi spremembami dosegli, da se je Janševi SDS zoperstavila bistveno močnejša podoba opozicije s Pahorjevo SD na čelu.

V igri je definitivno nov politični zastavek, ki pa ima pred seboj več kot leto političnih bojev do naslednjih volitev.

Medtem je potegnil ljubljanski župan doslej najbolj racionalno potezo, ko je pod vprašaj postavil delovanje podjetja "Gratel", ki kot zlobni zmaj orje ceste po Ljubljani. Ob tem se je naposled izpostavila nenavadna koincidenca: "Gratel" je za relativno nizko vsoto dobil pravico, da polaga optične kadre, in med Šiškarji je zaradi kilavih zaplat cestišč postal znan kot površen izvajalec. Sočasno je SD županja Simšičeva v sumljivih okoliščinah podpisala z njim nove pogodbe - mandat se ji je iztekel, pogodbe pa so nato čudežno izpuhtele iz arhivov- , pred tem pa je "Gratel" finančno podprl njeno SD.

Afera, ki se zdi, da je uperjena v diskreditacijo Pahorjeve SD. Toda njene dimenzije segajo daleč prek te banalnosti.

Dosedanje kolobocije z razkopavanjem cest v mandatu Simšičeve so kazale na popolno aroganco oblastnikov do meščanov, ki so bili mesece prepuščeni na nemilost gradbenih podjetij, katera so ležerno in tja v nedogled počasi prekopavale ulice, jih nemarno flikala in povzročala prometne infarkte. Če Jankovićev poseg pomeni novo politiko senzibilnosti do vsakdanjega bivanja meščanov, je to za mestno prebivalstvo vsekakor spodbuden signal.

Jankovićevo razkritje rabot županje Simčičeve pa je tisti nujni smisel političnih sprememb, ko novi župan obelodani nečedne posle svojega predhodnika. Namreč strah pred takim razgaljenjem je notranja vakcina, ki aktualnega oblastnika omejuje v njegovem vladanju. In nedavna zgodovina Ljubljane sploh ni poznala poračuna s starim županom: Vika Potočnik ni izpostavila rabot svojega predhodnika in strankarskega kolega Dimitrija Rupla, Danica Simšič pa ne škodljivih početij koalicijske zaveznice Potočnikove.

V obračunu s preteklostjo je presenetila Kosova protikorupcijska komisija, ki je v početju bivšega ministra Janeza Kopača (LDS) našla elemente korupcije. Pri projektu vetrnih elektrarn na Volovji rebri je ošabno zavrnil množico eko ekspertiz, ki so mu oporekale, zraven pa še področje izločil iz zaščitenega območja Natura 2000 z namenom, da ga potem lahko legalno pozidajo z elektrarnami.

Dogodek, ob katerem se smeji ministru Janezu Podobniku, ki zagotavlja, kako demokratično da je izpeljal postopke, ki so pripeljali do napovedi gradnje vetrnih elektrarn.

Že mogoče, toda če je celoten projekt postavljen na koruptivni osnovi, je Podobnikova brezhibna izpeljava v posmeh demokraciji.

V tej točki gre navsezadnje tudi za spopad sodobnega energetskega lobija s starožitnimi prebivalci, ki že tisočletja naseljujejo Volovja rebra. Jastrebi, orli in jate ptic pevk iz roda v rod preletavajo domače hribe, zdaj pa jim preti smrt pod vetrnicami. Moderno barbarstvo, ki je zaradi novih kilovatov pripravljeno brezobzirno zdesetkati ptičjo populacijo!!!!!

S kakšno pravico si ministri lastijo nonšalantno odločati o življenju množice živali? Minister Janez Podobnik se spreminja v rablja, ko z lahkoto podpiše smrtno obsodbo včeraj več kot sto medvedov, danes številnih ptic, jutri vrag vedi katere živalske vrste, ne da bi se mu za hip zatresla roka.

V tej točki se politika aktualne vlade kaj dosti ne razlikuje od početja koalicije LDS-SD. Čas za prihod vedno opozicijske stranke ekofundamentalistov, ali pa vsaj varuha živalskih pravic.