Denar leži na cestah

Izstopanja iz LDS so prešla na področje stila. Če so doslej o svojih namerah, da izstopijo ali da nameravajo izstopiti, govorili liberalni demokrati sami, zdaj o njihovi usodi govorijo drugi. Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je tako napovedal, da naslednji teden prestopijo v njegovo stranko štirje poslanci LDS.

Novinarska raca, ki so jo naslednji dan demantirali gospodje Rop, Pavliha in Cvikl ter gospa Lavtižar-Bebler, katere so mediji navedli kot nove prestopnike? Nak, nihče ni ugovarjal, vsi pristajajo, da v njihovem imenu govori veljak socialdemokratov.

Toda, če je stvar tako usklajena, zakaj četverica ni počakala teden dni, da bi na skupni tiskovni konferenci razglasila, da spreminja politično barvo? Čemu je potreben tak odlog?

Očitno je prav to del strategije, da z razvlečenim procesom izstopanja usmerjajo reflektor na kolaps LDS. Z vsakim posameznim izstopom dobi namreč LDS še dodatni udarec. Še več, tudi Lahovnikova skupina ex-liberalcev svoje formiranje postavlja po polžje. Ko so osnovali samostojno poslansko skupino, bi logično pričakovali, da v istem hipu najavijo, da se registrirajo kot politična stranka. Toda tudi tu so se odločili za počasni proces in tako so najprej ustanovili društvo po imenu Zahec, pardon Zares. Vanj pravijo, da je se je v tednu dni vključilo 250 članov.

Kaj za vraga pa je to društvo? Za gasilsko vemo, da se v njem zbirajo gasilci, v šahovsko pristopajo šahisti, v planinsko planinci, kdo pa vstopa v Zaresno društvo?

Samo društvo doslej ni razkrilo, katere ideje in vrednote bo branilo. Vse, kar o njem vemo, je, da vanj vstopajo oni, ki so odšli iz LDS. Se pravi, da je nekakšen ekskluzivni klub, v katerega se lahko vpiše samo ta, ki je bil nekoč član LDS. - ????? Klub, ki se bo čez tedne spet na novo preoblikoval v stranko.

Metamorfoze, ki se spreminjajo v farso, v kateri znajo na dolgi rok dobiti nekaj dodatne dignitete prav tisti liberalni demokrati, ki bodo ostali v LDS.

Njihov dolgoletni predsednik Janez Drnovšek, ki je pred leti postal predsednik države, pa čedalje manj spominja na poglavarja države. Ondan so zlikovci vlomili v stanovanje državljanu, mu ukradli prenosni računalnik in nekaj dragocenosti, zdaj pa se je oglasil gospod Drnovšek in povedal, da je žrtev roparjev v resnici on!????????

Lopovi so namreč odnesli računalnik, v katerem so baze podatkov članov njegovega Gibanja, kar po Drnovškovo pomeni, da so zlikovci okradli stanovanje njegovega podpornika zgolj zato, da bi njemu nagnali strah v kosti! Da bi ne nastopal več v javnosti z ostrimi kritikami na račun Janševe vlade. Toda, predsednik Drnovšek jim sporoča, da njega ne bodo ustavili! Je mar državni predsednik doživel metamorfozo paranoidnega narcisa?

Ko so pred leti neznanci s kiji razbili lobanjo novinarju Miru Petku, takrat isti Janez Drnovšek kot predsednik vlade ni delil podobne skrbi, kaj šele, da bi prišel pred teve kamere in povedal, da je bil to brutalni napad, s katerim so hoteli naročniki preprečiti novinarju Petku, da bi o njih rabotah še naprej pisal v časniku Večeru.

Ta nesorazmerja se sicer ne ustavijo pri poglavarju države. Ko je na Notranjskem medvedka pred brlogom naletela na domačina, da ga je napadla in težko ranila. Napad je postal medijska vest dneva, ljudstvo je zatrobilo v bojni rog in lovci so odšli pokončat nasilnico. Katere greh izvorni greh je bilo to, da je po živalski pameti branila svoja dva mladička.

Ko na cesti malomarni šofer povzroči nesrečo, v kateri izgubi življenje več ljudi, ga mediji ne linčajo, za njim pa tudi ne pošljejo odreda policajev, da ga pokončajo.

Celo v lanskem tragičnem primeru, ko je skupina bullmastifov sredi Ljubljane hudo oklala pešca, preživelih psov niso obsodili na smrt, ampak so jih samo internirali.

Medvedka, ki pa ni bila serijski morilec, ampak zver, ki brani svoj zarod, je v hipu obsojena na smrt!??

Od lovcev bi pričakovali kaj več kot umetnost streljanja, vsaj to, da bi označili gozdove, kjer bivajo medvedje, z opozorilnimi tablami, ki sprehajalcem naročajo previdnost in jim zapovedujejo gibanje samo po gozdnih poteh.

Človekova pravica do prostega gibanja po gozdu je tako sveta, da bodo v njenem imenu pokončali vsakega medveda, ki bi si ga drznil napasti, magari pred svojim brlogom v strahu za svoje mladiče.

Toda, ko mestni župan Ljubljane preganja prosto gibanje, v resnici prosto mirovanje, ne pride med osrednje televizijske in časopisne vesti.

Ob nastopu mandata je takoj podražil parkiranje v centru mesta, sedaj pa njegovi redarji sistematično globijo meščane, ki parkirajo avtomobile pred svojimi domovi v soseski BS 3. Formalno imajo resda prav, ko zagledajo pločevino na tratah in pločnikih. Toda facta bruta so, da po Šiški, Bežigradu, na Viču in drugod po mestnem obrobju ni dovolj parkirnih mest, na katerih bi meščani lahko po zakonu parkirali avtomobile. Razcvet avtomobilske industrije je naredil svoje.

Če župan Janković v imenu ideje, da bi se v službo vozili z avtobusi, s ceno parkirnih mest destimulira uporabo avta za mestno vožnjo, je naravnost perfidno, da od meščanov pobira globo tudi takrat, ko so avto napačno parkirali pred domačo stolpnico daleč od centra, pred katero tako ali tako ni dovolj parkirišč. Še zlasti, ker sam ne deli istih tegob mestnega življenja, saj si je omislil posebno dovolilnico, tako da lahko svoje vozilo nonšalantno parkira na ulici poleg Mačka.

Župan očitno razmišlja, kako denar leži na cesti, samo poslati mora mestne redarje, da ga poberejo. Zoran Janković se bo očitno zapisal v zgodovino kot župan, ki je zaradi parkiranja oglobil največ meščanov, toda prišle bodo naslednje volitve ...

Sicer pa podobno pretirava tudi Janševa vlada, ko pri zakonih o pesticidih in vetrnih elektrarnah za vsako ceno dokazuje, da ima oblast v državi, in tako celo iz ekologov in do narave čutečih dela svoje nasprotnike. V tej maniri bo na volitvah povsem vseeno, pod katerim imenom bodo nastopile opozicijske stranke.