Najbolje smo jo odnesli

Ob pogledu na lestvico 100 najbogatejših Slovencev se poraja spontana interpretacija, da smo jo med državami vzhoda na Slovenskem še najbolje odnesli. Stvarnost je torej še kar v redu. Res?

V zadnjih mesecih se redno pojavlja v medijih razvpita gospa ASK in vsakič razkrije nov škandalozni detajl delovanja Janševe vlade. V konstantnem ritmu slabega mesca s perspektivo vse do jesenskih volitev. Skesanci oziroma odpadniki se običajno spovedo naenkrat, medtem ko ASKA deluje kot natančno programiran stroj. Vendar tokrat odmislimo vprašanje kredibilnosti te gospe in se postavimo v kožo teve gledalca. Kaj storijo televizije, še posebej nacionalka?

Nove ASKINE izpovedi prebere špiker, na koncu pa kot slikovno spremljavo prinesejo posnetek, kako golfistka ASKA zamahne s palico po beli žogici. Legendarni posnetek, ki se ponavlja v nedogled. Karkoli bo izrekla, v karkoli bo vmešana, vsakič nam televizije prinesejo enoinisti zamah. Nobene dive, nobenega šampiona, nobene persone nam ne servirajo tako kot njo, ki postaja že hagiografska figura. Gospa ASKA je tudi televizijska rekorderka, še malo in bodo namesto najavne špice TV Dnevnika instalirali kar njen zloglasni posnetek z golf igrišča. Človek se v resnici razveseli Milana Cvikla, ko stopetnajstič pred kamerami pove priliko o zloglasni prodaji Mercatorja. Poslanec vsaj vsakič na novo pove isto filipiko.

Toda, če je tu stalnica ponavljanje, je povsem akcidentni dogodek sodni spopad za Mercatorjevo lastništvo. Z vso resnostjo namreč mediji prenašajo pravdo med gospodi Jankovićem, Šrotom in Bavčarjem. Prvi toži, da sta ga druga dva nategnila in mu nista omogočila, da po ugodni ceni kupi tretjino Mercatorja. Ljubljanski župan, ki je edini politik, ki nastopa med 100 najbogatejšimi, se bori za svojo pravico, da bi prišel pod sam vrh lestvice.

Klasična komedija pohlepa, ki razkriva vso ničevost vodenja velikih gospodarskih družb. Direktor, ki je imel bajno plačo, serijo ugodnosti in izjemno odpravnino, je v nekem trenutku izsilil dva nadzornika, da sta mu obljubila, da bo dobil še veliko več. Trio Janković-Šrot-Bavčar je temna stran zgodbe o slovenskem gospodarskem čudežu! No, po besedah direktorja Šrota se je v zadevo vmešal tudi bivši predsednik Milan Kučan, ki da je posredoval v prid Jankovića. Mož, o katerem se vseskozi ugiba, če se zares vrača v politiko, medtem ko očitno on ni iz nje nikoli odšel. Za nazaj se je razkrilo, da je nekoč poklical direktorja največjih pivovarn Union In Laško gospoda Lavriča in Turnška, da podjetji združita v eno. Potem ko je pred desetletjem v tajnosti gostil beloruskega diktatorja Lukašenka, se je dogodek obelodanil po naključju, ker se je na spletni strani z obiskom pohvalil sam beloruski predsednik. Ex-predsednik Kučan, ki je dajal vtis, da hodi le na proslave, je vseskozi odločno gospodarsko dirigiral iz ozadja. Tokratni angažma v prid SD in njegovim je sicer legitimno početje, vendar pa mu jemlje avro nadstrankarskega političnega velikana.

Kor velikan se obnaša sicer šef Desusa in obrambni minister Karl Erjavec, ki je uspel za volilni poligon prevzeti partizanske proslave. Za razliko od politikov LDS in SD, ki ostajajo zvesti tradicionalni retoriki, je on stopil korak naprej. Zadnjič je ob spominskem trenutku NOB izjavil, da če ne bilo partizanskega boja, Slovenija danes ne bi bila članica EU.

Uspelo mu je nemogoče, saj je partizanstvo povezal z Evropsko unijo. Čeravno je izjava popolni nonsens: v EU so danes tako Nemčija, Italija in Avstrija, kot dediči nacističnih in fašističnih režimov, in Britanci, Francozi in Poljaki, žrtve in nasprotniki sil osi, a tudi Bolgari, Madžari in Estonci, katerih vlade so med vojno kolaborirale s Hitlerjem in katerih ljudstvo ni med vojno odšlo v partizansko gverilo. Skratka, članice EU so tako postnacistične kot postantifašistične države. In Titova Jugoslavija, ki je vladala tudi v imenu partizanstva, je vseskozi zavračala misel, da bi se pridružila Evropski uniji.

Izgubo občutka za stvarnost in mero pa je minuli teden demonstrirala tudi vladajoča koalicija, ki je sprejela ostre kazni za prometne prekrške. Če bo šofer vozil brez prekrškov, a bo alkoholiziran, bo kaznovan z 950 evri globe. Trezni šofer, ki pa bo nonšalantno peljal mimo vozila, ki bo ustavilo pred prehodom za pešce in bo resno ogrožal varnost pasantov, pa bo deležen pol blažje kazni!??

Vladne sile očitno mislijo, da je že prometna zakonodajna strogost sama po sebi pot do ljudskih src.

Te dni je odjeknila lestvica 100 najbogatejših. Ta niti ne bi bila nič posebnega, če na četrtem mestu slovenskih milijonarjev ne bi zasijala oseba, ki je v poslovnem svetu praktično ne poznajo. Gospa Danijela Rakovič, ki dela kot borzna posrednika, je nadkrilila skorajda vse velike, tako svoje šefe v podjetju, direktorje največjih firm kot lastnike finančnih družb. V enem letu se je iz anonimnice zavihtela med največje milijonarke. In s kakšnim genijalnim poslom se je ukvarjala? Je mar iznašla sistem, po katerem na Lotu pobira najvišja nagrade? Koliko davka je v minulem letu plačala v proračun? Milijonarka ne govori, njeno poslovanje je nepoznano, izvor bogastva tajanstven.

Zdrava pamet ob vsem sicer poreče: v primerjavi z drugimi postkomunističnimi državami smo jo dobro odnesli! Pač po vzorcu, po katerem smo v Jugoslaviji verjeli, da smo živeli največjo demokracijo komunističnih režimov. Pri čemer seveda nismo vedeli niti ne preverjali, da je bila Jugoslavija poleg Albanije in Sovjetske zveze edina država izza vzhodne zavese, ki po drugi vojni ni imela svobodnih parlamentarnih volitev. Celo Madžari, Bolgari, Romuni, Poljaki in Čehoslovaki, ki jih je "osvobodila" Rdeča armada, so v prvih letih lahko svobodno izbirali poslance v parlamentu.

In milijonarji sodobne Slovenije? Jih lahko primerjamo z rusko stvarnostjo, za katero slovensko javno mnenje verjame, da je zaradi serije milijarderjev in oligarhov vse prej kot zgled socialno-demokratične države?

Novodobna milijonarka Rakovičeva šteje okoli 150 milijonov evrov. Slovenija, ki ima 2 milijona duš, je sedemdesetkrat šibkejša ob mogočne Rusije s 140 milijoni. Če torej 150 pomnožimo s 70, dobimo ekvivalent 10 milijard evrov!!!

Ergo, slovenski milijonarji so natanko istega reda in izvora kot ruski in slovenska premoženjska razmerja so povsem primerljiva z ruskimi.