Koga voliti?

Pred meseci, tik pred izvolitvijo Bajukove vlade, sem imel že napisano kolumno, ki je zaradi bolj aktualnih dogodkov takrat nisem objavil - začela pa se je takole: "Čeprav že nekaj časa javno navijam za združeno krščansko-ljudsko stranko ali 'novo SLS' (malo zato, da dražim liberalne demokrate, precej bolj pa zelo zares, da bi se dolgoročno naš zmedeni politični prostor počasi normaliziral in stabiliziral), vendarle upam, da ji ne bo - tudi v njenem lastnem interesu - uspelo zbrati glasov za nemočno šestmesečno prehodno vlado. Ali bi njeno životarjenje bolj škodilo Sloveniji, vključno z njenimi pripravami na vstop v EU, ali strankam, ki bi jo podpirale, je nepotrebno ugibati - gotovo obema precej močno."

Životarjenje Bajukove vlade pripravam na vstop Slovenije v EU očitno ni bistveno škodovalo, vsaj sedaj je tako videti. Je pa v resnici škodovalo strankam, ki jo podpirajo, oziroma močno koristilo LDS-u. Kako, dovolj jasno kažejo predvolilne ankete. Priložnost, da bi z zmernostjo in državniško odgovornostjo resneje posegla v "glasovno zakladnico" neopredeljene sredine, je desnica (kot blok) tokrat nepovratno zapravila. Sedaj je to le še na dosegu SLS, a težje kot prej.

Pravljice o tem, kako bi tudi pri nas volilni spopad dveh blokov ostrine med njima obrusil, so se v naših razmerah potrdile kot pravljice. Bajukova vlada je svoje neumnosti (v skupno in lastno škodo) namreč začela delati še "pod zastavo" večinskega volilnega sistema - po Zagožnovem "udaru" v prid ustavno-politične stabilizacije razmer jih je (z izjemo Ivanušičevega realizma) le še nadaljevala v že poprej zastavljeni smeri. V spopadu dveh ideološko opredeljenih blokov se bloka sicer res lahko približujeta sredini na področju gospodarske in socialne politike (tam jima dandanes kaj drugega niti ne preostane), ideološke, čustveno-nacionalne, zgodovinsko pogojene in podobne razlike pa morata do neke mere celo potencirati, saj drugače razlike med njima za povprečnega volilca sploh ne bi bilo več.

V tranzicijski državi s tako globokimi in še nezaceljenimi ranami iz preteklosti je proporcionalni volilni sistem iz tega specifičnega razloga še posebej boljši, ne samo zaradi svoje temeljne demokratičnosti in spoštovanja najrazličnejših manjšin, kar večinski sistem tako brezobzirno ignorira. Dokončni izstop združene SLS iz "večinske igre" je to jasno pokazal. Šele v samostojnem političnem nastopu lahko ta stranka uveljavi to, kar je res "v njeni duši" - resnično ekvidistanco do fašizma in komunizma, podporo partizanstvu in narodnoosvobodilnemu boju, obsodbo kolaboracionizma in hkratno obsodbo strahotnega zločina nad izročenimi domobranci. In na tej, v slovenski razklanosti nujni podlagi potem uveljavlja strpnost in "mostogradnjo" tudi pri reševanju naših današnjih problemov in zadreg. Tudi ona seveda ne brez (tudi hudih) napak in nedoslednosti - kot vsi. Naj prvi vrže kamen, kdor je brez greha.

Zelo pa mi je žal, da se ni uresničila moja želja, da tej stranki ne bi uspelo zbrati glasov za nemočno prehodno vlado. Razvoj dogodkov je indirektno potrdil domnevo, da bi se le brez epizode z Bajukovo vlado lahko "dolgoročno naš zmedeni politični prostor počasi normaliziral in stabiliziral". Zagožen in njegovi tu seveda niso mogli ravnati drugače kot so - razen morebitnega nagovarjanja Okretič-Salmičeve k najprej tajnemu in nato javnemu prestopu. Če so jo res kaj nagovarjali - če se ni ponudila kar sama.

Sedaj je menda tudi njim jasno, da je bila ta "pomoč" medvedja usluga, prej božja kazen kot (po Janši) darilo iz nebes. Če obeh prestopniških glasov ne bi bilo, bi na predčasnih volitvah nedvomno LDS iztržila slabši rezultat, kot ga bo sedaj, združena SKD+SLS pa bistveno boljšega. Ne bi se namreč kompromitirala z Bajukovo vlado in z vsem, kar je ta počela, predvsem pa bi se izognila bolečemu razcepu. Morda bi do njega sicer prišlo po volitvah, ob verjetni ponovni koaliciji z LDS - toda to bi bile v primerjavi s sedanjim razcepom res samo mačji kašelj. Zakaj, menda ni treba razlagati.

No, in koga sedaj voliti? Če bi bil moj glas vplivnejši, si takih nasvetov javno morda ne bi upal dajati. Toda niti bralcev Mladine ni toliko, da bi lahko bistveno preobrnili siceršnji volilni izid, niti niso politično tako nezreli, da bi kar slepo sledili takim "čudnim" nasvetom. Ampak dal ga bom pa vseeno - računajoč na tisto doslej neopredeljeno polovico volilcev, ki jih je nekaj gotovo tudi med Mladininimi bralci, in na to, da se bo vsaj kakšnemu od njih tudi moj "čudni" nasvet morda zdel razumen in sprejemljiv. Še točneje, naslavljam ga predvsem tistim volilcem, ki sebe vidijo nekje vmes med LDS in bolj levimi strankami - ali pa vmes med LDS in SLS. Ponekod v svetu poznani sistem "panaširanja", delno prakticiran tudi na naših volitvah leta 1990, takim volilcem omogoča, da "razdelijo" svoj glas na dve ali celo tri stranke. Sedaj to pri nas žal ni mogoče, odločiti se moraš za eno samo stranko.

In zato se moj nasvet - čeprav je meni osebno politika LDS še najbližja (izvzemši seveda Drnovškova soliranja glede Vatikana, Haiderja in volilnega sistema) - glasi: če ste v taki dilemi, ne glasujte za LDS, ampak za stranko, ki je bodisi malo levo ali pa malo desno od nje. Poudarjam, malo! Ne torej za Janševo ali Bajukovo stranko - in še manj za Jelinčičevo stranko. Slednja je za levico največji škodljivec: z Jelinčičevim nekulturnim in hujskaškim nastopanjem levici jemlje ugled, predvsem pa ji "krade" glasove. Ker SNS praga ne bo preskočila, bodo vsi ti glasovi povsem izgubljeni - dejansko bodo torej koristili desnici, ne levici. Tisti, ki podpirate NOB, dajte svoj glas raje Združeni listi ali Desusu, tudi če se drugače z njima ne strinjate. Vsaj izgubljen ne bo.

Tudi sam, čeprav zagovornik njene politike, za LDS ne bom glasoval. Bojim se namreč, da bi postala premočna. Če bi imela bolj razvito notranjo demokracijo, me to ne bi motilo. Ker je nima (spomnite se, kako so Drnovšek, Golobič in Gantar brezskrupulozno in nekaznovano ignorirali sklep sveta stranke, ki je nasprotoval Drnovškovemu nenačelnemu koketiranju z Vatikanom), prevelika moč stranke pomeni preveliko moč njenega ozkega vrha. Hvala - raje bi tvegal celo volilni poraz levice kot celote (ker ne bo trajen) kakor preveč proste roke Drnovšku, Golobiču in Gantarju (ker je to dolgoročno nevarno). Vsi trije so sicer vrhunski mojstri na svojih področjih, toda, kadar jim okoliščine to dopuščajo, preveč arogantni avtokrati. Skušajmo jih obrzdati - tudi z glasovi za politično bližnje stranke levo in desno od njih, da bodo v koaliciji z LDS močnejše. V proporcionalnem sistemu na srečo izbira ni zožena le na dva.