Zmeda okrog Čadeža

Bilo je že nekaj poskusov, da bi zmedo okrog ponovne izvolitve generalnega direktorja naše javne RTV primerjali z dogajanji na češki javni TV, a po tej poti nihče ni prišel prav daleč. Nič čudnega, saj stvari niso primerljive: tam je šlo za odločen odpor novinarjev proti politično vsiljenemu generalnemu direktorju zaradi nevarnosti, da bo ta preko svojih ljudi skušal javno TV usmeriti v določeno politično smer - pri nas pa novinarji nasprotujejo Čadežu iz čisto drugih razlogov.

Položaj generalnega direktorja naše javne RTV sploh ni primerljiv s položajem njegovih "kolegov" drugod po svetu. Tam so to res vrhovni šefi teh institucij v vsakem, zlasti tudi v programskem pogledu. Mi smo tudi tu nekaj posebnega: generalni direktor RTV Slovenija nima praktično nobenih programskih pristojnosti - te so porazdeljene med dva posebna "programska direktorja" (za televizijo in za radio) ter več odgovornih urednikov pod vsakim od njih. Generalni direktor RTV Slovenija je "generalni" samo po nazivu - po resničnih pristojnostih pa je pravzaprav le nekakšen poslovni direktor.

Ker je naša ureditev na kakšnih še pomembnejših področjih od RTV nasproti "normalnemu svetu" še bolj čudaška od te (na primer, kako volimo vlado, kako volimo sodnike, kakšen neresen parlamentarni poslovnik smo imeli vseh deset let doslej itd.), niti ne preseneča, da se ob to "čudaštvo" doslej še menda nihče ni spotaknil. Morda je bilo ob nizki ravni naše politične kulture celo dobro, da je bila "politična" (programska) komanda nad našo javno RTV tako razpršena in težko pregledna, pa čeprav na škodo jasnejših programskih konceptov in morda še česa.

Vrnimo se k Čadežu: pristojen je bil le za poslovno-finančna vprašanja in (skoraj) samo zaradi tega ga sedaj novinarji napadajo. Legitimno, saj so od dobrega ali slabega gospodarjenja s hišo odvisne tudi njihove plače, delovni pogoji itd. Toda Čadež se brani, da so obtožbe neutemeljene. In Svet RTVS kot vrhovni upravitelj te institucije se je postavil na njegovo stran: dal mu je 13 glasov, najmočnejšemu konkurentu (ki ga je podpirala LDS!) pa le osem. Torej trditve, da ta organ strankarsko obvladuje LDS (z zavezniki), ne držijo. Seveda pa to še ni dokaz, da niso v njem strankarski vplivi v celoti kljub temu močnejši kot civilnodružbeni.

Huda napaka, ki kazi ta izid, je seveda to, da je bil dosežen s tajnim glasovanjem, s katerim predstavniki institucij, zlasti civilnodružbenih, ki tvorijo Svet, javnosti niso razkrili, za koga so dali svoj glas. In še manj, zakaj, s kakšnimi argumenti. Toda - je vse to zadosten razlog, da bi sedaj Državni zbor kot nekakšen superrevizor odklonil potrditev odločitve Sveta RTVS? Nikakor ne. Iz več razlogov.

Predvsem je že ta pristojnost Državnega zbora sama po sebi anahronizem, nesprejemljiva. Že znotraj Sveta je vpliv politike, zlasti prikriti, mnogo premočan - s potrjevanjem generalnega direktorja pa politika spet povsem odkrito "vzame stvari v svoje roke". Dokler ji zakon to pristojnost še daje, bi jo morala uporabljati skrajno restriktivno, kar pomeni: zavrniti izvoljenega le v primeru res hudih in očitnih napak pristojnega organa, Sveta RTVS, pri izbiri. Huda postopkovna "napaka" (tajno glasovanje) za to gotovo ni dovolj - zlasti zato ne, ker formalno to sploh ni napaka, saj je tajno glasovanje s potrditvijo Statuta RTVS, kjer je tako določeno, "odobril" tudi Državni zbor sam.

Še bolj so problematični razlogi, na katere se sklicujejo tisti, ki potrditvi Čadeža nasprotujejo. Doslej očitane nepravilnosti Čadežu je po zakonu ob imenovanju nedvomno pristojen presojati Svet RTV, ne parlament - in tudi doslej razpoložljive informacije o tem ima on, ne Državni zbor. Če jih je presodil in ocenil napačno (da je Čadež dober manager, ne slab), je to njegova odgovornost, ki mu je parlament ne more in ne sme prevzemati. Sklicevanje pri tem na še nepotrjene obtožbe (niti policijske ovadbe ni bilo nobene, kaj šele tožilsko potrjenega suma), češ da naj bi bil to razlog za parlamentarno nepotrditev odločitve pristojnega organa - to pa že meji na resen pravno-politični škandal. Parlament sam bo zdaj tisti, ki bo izničil veljavnost temeljnega pravila pravne kulture o domnevi nedolžnosti!?

Drugo je, ponavljam še enkrat, presoja (mimo vprašanja krivde za kršitve predpisov), ali je Čadež dober ali slab poslovni direktor - toda to presojo je Svet RTV kot pristojni organ že opravil. Šlampast, kot je (in morda celo korumpiran s političnimi in poslovnimi interesi), zame sicer skrajno slabo, pomanjkljivo in neprepričljivo (brez predstavitve kandidatov, brez razprave, brez argumentov) - ampak to je odgovornost Sveta RTV in njegovega predsednika Kocijančiča, ne Čadeža.

Meni zelo ljubi pisatelj Tone Partljič na seji KVIAZ-a kot poslanec gre v povsem napačno smer in izjavi, "da Čadeža ne more podpreti, ker je program TVS preprosto slab". Dvojna huda napaka: prekoračitev pristojnosti (ali je program TVS dober ali slab, v imenu javnosti ocenjuje Svet RTV, ne poslanci v parlamentu), zraven pa še nepoznavanje zakona: za program sta odgovorna dva programska direktorja, ne Čadež kot poslovni direktor. V bistvu gre - ne sicer pri Partljiču, ki je pokončen mož, ampak pri večini drugih poslancev (vsaj podzavestno) - gotovo tudi za nenačelno prilizovanje politikov televizijskim novinarjem, od katerih "prijaznosti" je v marsičem odvisna njihova nadaljnja politična kariera.

Morda so maske začele padati s Kocijančičevim predlogom, naj Svet RTV danes (v ponedeljek) za vršilca dolžnosti ne določi Čadeža, ampak nekoga tretjega. Če je Svet RTV s Čadeževim imenovanjem mislil resno (če ni, bi bilo prej kot Čadeža treba odstaviti ta Svet), potem je skrajno neresno in neodgovorno, če bi v čakanju na formalno potrditev te svoje odločitve vmes za nekaj dni ali morda mesecev "ustoličil" nekoga tretjega. To bi bilo skregano z vsako logiko in tudi z interesi hiše. Svet RTV je ocenil, da je Čadež doslej delal dobro in mu je zato zaupal še en mandat - vmes mu bomo, da bo delo bolje teklo, pa kontinuiteto malo prekinili!? Bodite vendar resni. (Policija je že vse pregledala, računsko sodišče tudi - razlog torej ne more biti, da bi bilo Čadežu treba sedaj onemogočiti vpliv na podrejene, na dokumente ipd. Če bodo sumi o hujših nepravilnostih kasneje potrjeni, ga boste pa takrat odstavili.)

Na srečo bo, pravijo, glasovanje o v. d. javno. Kdor je na tajnem glasovanju za Čadeža glasoval resno in odgovorno, ima sedaj priložnost, da napako tajnega glasovanja popravi in javno glasuje zanj kot v. d. Če bodo enako ravnali tudi tisti, ki so zadnjič glasovali za druge kandidate (in zanje je, mislim, še manj razlogov, da bi svojo identiteto skrivali), bo morebitne nenačelneže možno hitro odkriti. In če javnih Čadeževih podpornikov v ponedeljek ne bo trinajst, bo jasno, da je bilo prejšnjih trinajst glasov tako ali drugače zmanipuliranih. Maske bodo padle - in tudi skrivače bo, upam, možno odkriti.