Čigava praznika?

Industrija javnega mnenja nikoli ne pozabi svojega obola fašistoidni reakciji, in tudi ob letošnji obletnici ustanovitve OF so vladajoča občila hitela s svarili, da naj bi bil to "praznik, ki ločuje Slovence" (Slovenk niso omenjala). Priložnostni govorci so obletnico tako zavzeto farbali v barve nacionalizma, da bi jim človek malone verjel, da so sposobni "združiti Slovence" - med drugim, domnevamo, tudi proti "Slovenkam", kakor se za tako nacional-etatistično združevanje spodobi.

Le redki z najbolj mračnega desnega roba so zlovešče opozarjali, da je druga stran OF - revolucija. Imeli so bolj prav, kakor bi jim bilo všeč. Brez revolucije tudi z narodno osvoboditvijo ne bi bilo nič. Ne le zato, ker so zatiralski razredi po logiki perifernih gospostev kolaborirali in je bil odpor proti fašizmu nujno tudi upor proti izkoriščevalskim razredom. Temveč zlasti, ker se je v tem boju slovensko ljudstvo vzpostavilo v ljudstvo, v "peuple" - se pravi, v "suverena", iz katerega izhaja vsaka oblast. Ta tradicija novi desnici ne diši in jo zato prikriva, stara desnica pa si še utvarja, da bo na polomljenih krilih antikomunizma lahko revolucijo kar diskvalificirala. Obe desnici za vsak primer vseeno tiščita državo pod vatikansko okrilje in bržkone upata, da bodo spet prišli dobri stari časi, ko je bila oblast od boga in ne od ljudstva.

OF je za obojno desnico travmatična tudi zato, ker jim spodnaša njihovo "evropsko" mistifikacijo. Z OF je slovensko ljudstvo vzpostavilo združeno protifašistično fronto, kakršnih ni bilo dosti v Evropi. Izpeljalo pa je tudi tako rekoč utemeljitveno dejanje evropske moderne, revolucijo - čisto pravo revolucijo dvajsetega stoletja, socialistično revolucijo. S tem se je pridružilo avantgardni "Evropi" - Evropi emancipacije, svobode in solidarnosti. Birokratska epopeja sedanjih slovenskih desnic je v tej luči pač regresivna, je zgolj hlapčevanje dekadentnim neoliberalnim političnim klikam, ki si podaljšujejo agonijo z novo kolonizacijo Vzhoda.

Obletnica OF zatorej res "ločuje" - na ljudstvo in na tiste, ki bi osvobodilno izročilo radi potisnili v pozabo. Z OF si je ljudstvo ustvarilo možnost, da bo samo odločalo o ureditvi, v kateri bo živelo. Takrat so zamenjali politični sistem, zato da bi lahko spremenili družbeno ureditev in jo utemeljili na solidarnosti, enakosti, svobodi. Pred desetimi leti se je zgodil ravno nasproten obrat: takrat so spremenili družbeno ureditev, zato da bi se ista vladajoča koalicija lahko ohranila na oblasti. Nagnali so ljudstvo nazaj v stope kapitalističnega izkoriščanja, pod kamuflažo "vojne vsakogar proti vsakomur" so sprožili razredno vojno, potopili deželo v duhovni mrak in prižgali sveče na oltarjih prevladujoče religiozne institucije. Ni čudno, da je spomin na OF zanje nočna mora: denuncira tisto razdelitev "Slovencev", ki bi jo radi prakticirali le na skrivaj - razredni boj.

Kaj naj potem rečemo šele za prvi maj? Praznik dela za zdaj ideološko ni problematičen, ker vsem naprezanjem industrije javnega mnenja navkljub v javnosti vendarle prevladujejo vrednote solidarnosti, svobode in enakosti. Te določajo ozadje javnih razprav, posledice pa so pravzaprav paradoksne: zares razredna dejanja države zadobijo videz ekscesov, četudi so v resnici sistemske poteze. Ko je ministrica za gospodarstvo (LDS) nedavno liberalizirala poslovalni čas trgovin, so se celo najbistrejši komentatorji spraševali, kako se je mogla tako brez zadržkov postaviti na stran kapitala. A kaj je nenavadnega v tem, da se političarka stranke kapitala postavi na stran kapitala? Ministrica stranke kapitala se ni samo postavila na stran kapitala - njegov interes je uveljavila celo sistematično. Eden izmed argumentov za njen poseg je bil pravni razlog: izenačila je "pogoje poslovanja". Ti poprej res niso bili enaki, ker je bil prodajni čas trgovin odvisen od pristanka lokalne skupnosti. Ker so imeli državljani in državljanke povsod enake možnosti, da prek svojih predstavnikov vplivajo na prodajni čas, lastniki kapitala in njihovi zastopniki niso imeli povsod enakih "pogojev poslovanja". Zdaj so "pogoji poslovanja" povsod enaki, državljani in državljanke pa brez možnosti, da vplivajo nanje. To je prava liberalna politika: namreč tako rekoč "fundamentalistično razredna" politika, saj gre v interesu kapitala celo proti državljanskemu načelu.

Drugi argument je bil "razvojni": "ko postajamo bolj razviti, bolj odprti, se tudi navade potrošnikov spreminjajo in temu se bo pač treba prilagoditi," je argumentirala gospodarska ministrica (LDS). Včasih so ljudje v nedeljo hodili v planine, zdaj lazijo po supermarketih. A odkod ta "razvoj", ki naj bi se mu morali po besedah ministrice (LDS) "prilagoditi"? Ljudje "pač" nakupujejo v nedeljo, ker med tednom "pač" nimajo časa. Zakaj ministrica (LDS) meni, da "postajamo bolj odprti", če so ljudje po cele dneve zaprti na delovnem mestu, je misterij. Ni pa misterij, zakaj so ljudje po cele dneve ujetniki dela. Zato ker jim šefi na razne načine podaljšujejo delovni čas, pa si ne upajo pisniti; ker je vse več ljudi zaposlenih na neregularen način, tu pa nobeni reglci ne veljajo; ker marsikdo šušmari, da se prebije do konca meseca, zida hišo, šola otroke... sami razlogi, ki bi morali zanimati ministrico za gospodarstvo: a ne, če je ministrica stranke kapitala (LDS); v tem primeru so zanjo "razvoj" in "odprtost". K temu "razvoju" je pripravljena tudi sama prispevati: svetuje, naj v trgovinah zaposlujejo "študente in delavce za določen čas". Študente bržkone zato, ker misli njena strankarska kolegica z ministrstva za šolstvo in znanost vpeljati šolnine - po njenem za boljšo "motivacijo". Delavce za določen čas pa po preskušenem ameriškem receptu, ki ubije več muh na en mah: odpravi pravice iz dela, poveča teror na delovnem mestu, del zaposlenih dejansko pridruži armadi brezposelnih - hkrati pa še zboljša statistike o nezaposlenosti. - "Razvoj", ki naj bi se mu morali "pač prilagoditi", je tako zgolj diktat neoliberalne politike.

Dan OF in prvi maj sta nespodbitno ljudska praznika. Državna pa sta le, kolikor je ta država ljudska država. Za zdaj lahko rečemo, da se bo morala še presneto potruditi, da si pridobi pravico, da ju praznuje. Vsekakor pa sta oba praznika eno izmed vozlišč v sedanjih idejnih bojih. Ljubljansko "Delo" se zato ni le čutilo dolžno, da popacka dan OF, temveč je moralo umazati tudi prvi maj. Takole je sklenilo svoje poročilo z berlinskega praznovanja: "Večino `kaotov' - pogosto nezaposlene, opite in brezciljne mladine - privlači akcija in ne revolucija." Saj se še spomnite, da so po Delovi različici v Seattlu manifestirali samo nekakšni "darkerji" in anarhisti?