Vatikan obupal nad Drnovškom

No, ne me narobe razumeti: Vatikan ni obupal nad Drnovškom osebno - le nad tem, da bi mu uspelo še za časa te vlade zriniti skozi vlado in parlament tako besedilo sporazuma z Vatikanom, ki bi bilo za cerkveno stran sprejemljivo. Kako pa to, ko je vendar že vse tako lepo kazalo? Če še ne veste, da je cerkev dvignila roke od sedanjega osnutka sporazuma, potem gotovo niste Štajerec - kvečjemu zelo netipičen, tak, ki ne bere Večera. Jaz sem pa netipičen Ljubljančan - berem tudi Večer. In tako vem nekaj več.

V nasprotju z Drnovškovo vlado, ki Maribor, tako pravijo, zapostavlja, je za cerkveno stran mariborski Večer privilegirano mesto sporočanja pomembnih novic. Ali pa so Večerovi novinarji morda samo bolj spretni pri njihovem iskanju od ljubljanskih. Kakorkoli že - 30. avgusta je bil v Večeru objavljen pomemben intervju z mariborskim pomožnim škofom dr. Stresom, ki je že dolgo glavni "sporočevalec" cerkvenih stališč do dogajanj v zvezi s spornim sporazumom. Ob vsakem takem nastopu si praviloma "sposodi" moja stališča (ne da bi si "mazal pero" z menoj osebno). Jaz mu vedno takoj vrnem milo za drago - on pa se kot cerkveni dostojanstvenik nato seveda vedno ogrne v dostojanstven molk in nikoli ne odgovori. Zaradi dostojanstva, se razume, ne zato, ker ne bi imel kaj odgovoriti.

No, pa kaj sem že hotel povedati? Aha, tisto, kar je dr. Stres sporočil slovenski javnosti 30. avgusta v Večeru. Nekaj tako pomembnega, da bi se povsod drugod tudi drugi mediji o tem po taki izjavi na veliko razpisali - od naših "poročevalcev s tiskovnih konferenc" pa bi bilo kaj takega seveda preveč pričakovati. Še čudno, da sta Delo in Dnevnik vsaj v svojih rubrikah "Ventil" oziroma "Nepreslišano" intervju že naslednji dan vsaj na kratko registrirala - potem je pa spet vse potihnilo. In tako, dragi nebralci Večera, še sedaj ne veste, kaj je bilo tam rečeno tako pomembnega.

No, vam bom pa jaz povedal: da se nam podpisa "vatikanskega sporazuma" vsaj za časa te vlade ni več treba bati. Seveda stvar ni bila povedana s temi besedami. Naj ponovim najprej tiste, ki jih je Delo že ponatisnilo, pa ste bili takrat morda še na dopustu ali pa včasih manj resni rubriki Ventil niste posvetili dolžne pozornosti: "Cerkvena stran se je, potem ko so bila izhodišča vlade - tako so jih blago imenovali, dejansko pa je to že kar dodelan dokument, nekakšen ultimativni tekst `sprejmi ali zavrni' - objavljena v javnosti, znašla v precepu. To je bil tudi namen tistih, ki so poskrbeli za objavo. Sveti sedež pa v kakršnokoli izsiljevanje ali pritiske prav gotovo ne more privoliti." In dodajmo vsaj še nekaj značilnih stavkov: "Vajeni smo potrpeti. Če smo čakali petdeset let (zlobna opomba: no, malo več, saj tudi s staro Jugoslavijo niste imeli konkordata), bomo pa še zdaj. Ne bomo pa pristali na rešitev, ki bi se je morali sramovati. Nikamor se nam ne mudi. Mislim, da se Sloveniji mudi bolj kot katoliški cerkvi."

Moj pogled na to, komu se kam mudi in česa naj bi se kdo sramoval, sem bil prisiljen zelo na kratko formulirati, da je bil lahko že 1. septembra objavljen v Večeru (pod naslovom "Cerkvena stran v precepu") - ampak kratko je dostikrat boljše kot dolgo, zato to kar ponatiskujem še tu:

"Da bodo tudi zgolj polovičarske, ustavnopravno še ne zadostne vladne korekture 'vatikanskega sporazuma' cerkveno stran spravile v veliko zadrego, sem javno napovedal že takrat (marca) - škof dr. Stres to sedaj potrjuje. Odločili so se, da nanje ne pristanejo - mi, zagovorniki spoštovanja ustavne ureditve, že prej nismo. Oni, ker jih besedilo premalo izvzema iz slovenskega pravnega reda - mi, ker jih preveč. Bomo pač oboji čakali na spremembo razmer in razpoloženja v eno ali drugo smer. Takoj pa je treba reagirati na dve neresnici oziroma pravno povsem zgrešeni trditvi, ki ju dr. Stres kljub opozorilom razširja že ves čas in ju je tudi tokrat ponovil. Prva: da slovenska ustava ne zahteva bolj restriktivne ločitve države in cerkva kot druge ureditve v Evropi. Pri tem najprej (ponovno) zamolčuje naši podobne ureditve (francosko, nizozemsko), ki so prav tako bistveno bolj restriktivne od ureditev v Italiji, Nemčiji, Avstriji itd. Predvsem pa slednje v svojih ustavah sploh nimajo določbe o ločitvi države in verskih skupnosti, ampak vrsto le delno podobnih, delno pa precej drugačnih določb. Če bralce Večera to morda zanima, lahko (na več prostora) to natančneje pojasnim. Še hujši pravni spodrsljaj dr. Stresa pa je njegova ponovljena trditev: 'Zato vztrajamo, da med slovenskim pravnim redom in kanonskim pravom ne more biti konfliktov.' Ko je to prvič trdil, sem mu (in javnosti) že pojasnil, da tudi glavni cerkveni pravni strokovnjak dr. Košir trdi nasprotno. Toda dr. Stres argumente, ki mu niso v prid, mirno prezre. Temu jaz ne bi rekel pošteno razpravljanje."

Je vztrajno ponavljanje neresnic in molk na javno, dostojno kritiko takega ravnanja res "dostojanstveno ravnanje"? Po mojih merilih ne.

Se pa seveda strinjam z dr. Stresom, da se je cerkev sedaj znašla v precepu. Le da ne zato, ker so bila tista "vladna izhodišča" takoj objavljena v tisku, kakor se neprepričljivo izgovarja dr. Stres in vali "krivdo" na tiste, "ki so poskrbeli za objavo". To sicer nisem bil jaz, mi je bila pa objava všeč. Ne kot pritisk na cerkev, ampak kot pritisk na LDS - da je razkrila njene karte in ji preprečila ribarjenje v kalnem.

Kaj si mislim o cerkvenem igranju na karto "tajnosti diplomatskih pogajanj", sem napisal že 2. aprila tu v Mladini: "Če gre Svetemu sedežu za pošteno stvar, nima kaj skrivati - naj kar on sam 'pravovernim', drugovernim in nevernim državljanom te države jasno in glasno pove, za katere domnevne njihove koristi da je zastavil svojo mednarodnopravno težo in ugled. Pa mu bodo dali prav ali pa ne, kakor pač mislijo, in skrivalnic bo konec."

V resnici cerkvene strani ni spravila v precep javna objava vladnih stališč, ampak njihova vsebina. Bili so globoko razočarani. Take nade so stavili na Drnovška - potem jim pa njegovi fantje (na čelu s samim Golobičem) v koalicijskih pogajanjih tako popustijo temu nesramnemu Krivicu, da stvar kar naenkrat ni več za nobeno rabo.

V Dnevniku sem že 26. aprila o tem zapisal takole: " ... LDS trdi, da je pri 1. in 3. členu celo sprejela nekatere naše popravke - kar sicer ni čisto res, ampak znak dobre volje nasproti našim stališčem (morda točneje: strahu pred presojo ustavnega sodišča) pa vsekakor je. Predvsem pa se je s tem zgodilo dotlej nepojmljivo popuščanje 'Krivičevim preveč radikalnim stališčem'. Stavim 50 : 50, da bo za Vatikan že to popuščanje prehudo in da ga kljub nejasnostim, ki še ostajajo, ne bo sprejel. Toda počakajmo - v politiki nikoli ne veš ...".

No, zdaj vemo: Stres je povedal, da je Krivic Golobičevo popuščanje prav ocenil - kot za Vatikan prehudo. Zdaj pa stavim, da bo Golobič enkrat izjavil, da je bil prav to tudi njegov namen. Morda sicer šele čez deset let - takrat pač, ko njegova kariera ne bo več odvisna od Drnovška.